Proxima b

Proxima Centauri je rdeca pritlikavka, nam sosednja zveda. Danes so potrdili obstoj planeta, ki naj bi imel orbito v 'habitable zone' okrog zvezde. New life and new civilizations? V nasi soseski?

Dvomim. Habitable zone za planet, ki krozi okrog zvezde s periodo 11 dni za katerega se se ne ve ali je tidally locked in zvezdi kaze vedno eno in isto stran, je verjetno precej neposrecen opis stanja. Eno ugibanje je, da bi atmosfera pomagala pri razporeditvi temperature. Vendar je vprasanje koliko atmosfere ima planet. Tako blizu zvezdi, ki je vsaj malo aktivna, bi atmosfero precej hitro odpihnilo. No, pustimo se presenetiti.

Se nekaj malenkosti in paper napkin izracunov.

Ce bi sli na Proximo s hitrostjo 20% svetlobne hitrosti, bi porabili vec kot 20 let, da pridemo tja. Gledano s stalisca opazovalca na zemlji. Tistim na ladiji bi se zdelo, da so prisli malo hitreje.

Pri potovanju z 20% svetlobne hitrosti, bi trk z asteroidom, ki tehta 1g, sprostil za cca 0.5 kiloton energije.

Za posiljanje 150kg sonde tja bi porabili priblizno 30.570.103 ton LOX/RP-1 mesanice za gorivo. Isto kolicino goriva bi potreboval za ustavljanje.

Ce bi na poti jedel samo krompir, bi za pot tja porabil priblizno 18 ton krompirja. Poraba goriva bi se bistveno povecala, ce bi zraven nalozili se ta krompir :)

Pa saj niso rekli, da se naj zainteresirani prijavimo in spokamo kovčke. Izpred Hale Tivoli odrinemo v nedeljo ob 8:00.

Strel med zvezde
A obstaja možnost, da bo človeštvo tam imelo svojo sondo že v roku nekaj desetletij. Pripravlja jo mednarodni projekt StarShot s podporo številnih svetovno znanih gospodarstvenikov in znanstvenikov, med njimi so Stephen Hawking, nobelovec Steven Chu, Mark Zuckenberg in ruski miljarder Juri Milner. Razviti nameravajo miniaturne sonde v velikosti procesorskega čipa in jih do petine svetlobne hitrosti pognati s pomočjo laserskega žarka. Po tem scenariju bi do Alfe Kentavre naprava pripotovala v borih 20 letih, toda razviti in miniaturizirati bo treba veliko tehnologije ter rešiti kopico fizikalnih preprek. Če jim uspe, bodo lahko že obstoječe generacije z lastnimi očmi videle tudi Proksimo b.

Planet, ki bi lahko podpiral življenje, kar pri najbližji sosednji zvezdi

Lockani planeti so precej tko-tko. Prvi problem je to, da so najbrz brez magnetosfere. To pomeni, da soncni veter dokaj hitro odpihne atmosfero in ce ni atmosfere, potem ni vode v tekoci obliki.

Edina stvar, ki je v resnici pomembna, da bodo ljudje koncno dojeli, da planeti niso tako redek pojav v vesolju ampak so v bistvu kar stalnica.

BigWhale je 25. avg 2016 ob 09:31 izjavil:

BigWhale je 25. avg 2016 ob 01:01 izjavil:

Ce bi na poti jedel samo krompir, bi za pot tja porabil priblizno 18 ton krompirja. Poraba goriva bi se bistveno povecala, ce bi zraven nalozili se ta krompir :)

Hmm, potrebujemo tudi 'rocket equation' za hrano. 18T na zacetku bi postalo 0T na koncu potovanja. :)

No, saj pravzaprav se hrana ne razblini, odpadne snovi je treba spraviti ven. In ker itak potrebuješ neko maso, da jo mečeš skozi reaktivno pogon, lahko odpadne snovi porabiš zato. Če pa krompir gojiš sam, pa tako rabiš zaprt krog za recikliranje.

Pozabte na kemične vesoljske ladje in troganje zalog s sabo.

"Vesoljska civilazacija" bomo, ko se nehamo sprehajat po planetih ujetih globoko v gravitacijskih luknjah, ko kemični koncept zamenjamo za jedrskega in ko bomo vse potrebe izpolnjevali 'on-the-fly' iz energije namesto iz zalog. Dokler opreriramo s konceptom 'odpadne snovi', nimamo šans.
Vse to je že znotraj znanih teoretičnih modelov in ne zahteva nobenih posebnih teoretičnih prebojev, le tehnološke oz. inženirske.

Druge zvezde danes zgledajo časovno predaleč za običajno dolgost človeškega živlenja. Ampak tudi človeško življenje je raztegljiva elastika, ko jo uspemo raztegnit v tisočletja oz. znamo ponovljivo resetirat self-destruct-counter, bo 20 let oddaljena zvezda postala zanimiva - pot bom prespal, srečanje s sorodniki, ko se vrnem, bo pa vsaj mogoče res zanimivo in si bomo mel kej za povedat. Ne le, kaj je kdo jedu za zajtrk...

Forget about it. Še dolgo časa ne bo nič iz tega.

Če iščemo survival je pravzaprav lažje narediti vesoljsko postajo, strpat gor 1000 ljudi. Mars tud.

Rdece pritlikavke so se kako zive vse, ki so kadarkoli nastale (razen, ce jih je druga zvezda unicila) in bodo svetile se dolgo po tem, ko bodo vse ostale zvezde v vesolju ze zdavnaj ugasnile.

Aren't you tired? "New planet found" me takoj asociira na "New battery technology promises......"

Potrebujemo še zanesljivo tehniko, s katero bi potem izbrani planet analiziral za atmosfero, koliko in kje je tekoča voda, da ga ne "obstreljujejo" asteroidi, kakšna je atmosfera,...

Mislim, da bodo prej baterije. :)