Dan samostojnosti in enotnosti

Plebiscit, izpeljan 23. 12. '90, je bil farsa. 2. čl. ZPSN je glasovalne upravičence spraševal, ali naj RS postane samostojna & neodvisna država. V nadaljevanju pa je zakon omogočal 2 "obliki" samostojnosti: "popolno", ki implicira razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami, & samostojnost v okviru konfederalne YU (4. čl.). Glasovalci so na plebiscitu odločali o neki NEDOLOČENI samostojnosti, pravico do izbire med popolno samostojnostjo ali konfederacijo pa je slovenska politična kasta pridržala zase.

Ko so bili znani rezultati plebiscita, je oblast RS začela forsirati KONFEDERACIJO. Vlada RS je drugim republikam YU poslala predlog konfederalne pogodbe. RH je pristala na predlog, večina republik je bila do predloga zadržana, medtem ko je režim Miloševića v Srbiji idejo konfederalne preureditve YU odločno zavrnil. Tako je slovensko politično vodstvo na razširjeni seji Predsedstva RS 18. 2. '91 prišlo do zaključka, da YU ni možna več niti kot konfederacija, Skupščina RS pa je 20. 2. '91 sprejela resolucijo o razdružitvi.

Skratka, ljudje so na plebiscitu odločali o neki nedoločeni samostojnosti, ne o "odhodu" iz YU (čeprav so mnogi verjeli & še vedno verjamejo, da so glasovali prav za samostojnost zunaj okvira YU), slovensko politično vodstvo pa je še 2 meseca po plebiscitu forsiralo konfederacijo. "Odhod" RS iz YU je zares postal aktualen šele, ko je srbski "vožd" pokopal idejo konfederacije. Je le izkoristil priložnost, da Slovenijo končno izžene iz YU, kar je zaradi spora med republikama konec 1980ih načrtoval že davno pred plebiscitom decembra 1990.

Farsa je tudi praznik 26. 12. - dan samostojnosti. Če naj bi ga praznovali v spomin na plebiscit, potem je datum napačen. Glede na članstvo RS v EU pa je praznik od 1. 5. 2004 tudi nesmiseln. Farsičen plebiscit, farsičen praznik.