Evolucija konkretnega NSL
Nicholas Merrill je kot odgovorna oseba podjetja februarja 2004 dobil NSL. Hitro je poiskal pomoč odvetnika, nato pa je anonimno (kot John Doe) skupaj z American Civil Liberties Union tožil FBI. Sodnik Victor Marrero je tedaj razsodil, da je ureditev NSL neustavna, zaradi česar je kongres kasneje spremenil zakonodajo tako, da so prejemniki NSL dobili možnost pritožbe zoper NSL. FBI je leta 2006 umaknil zahtevo, da mu Merrill razkrije podatke, še vedno pa ta ni smel razkriti prejema NSL. Za Washington Post je pisal anonimno.
V dolgem postopku je leta 2010 na sodišču uspel doseči, da je smel priznati obstoj in prejem NSL-ja, razkril pa je lahko le močno počrnjeno verzijo, ki je bila praktično neuporabna. Postopek se je nadaljeval lani, ko mu je na pomoč priskočila pravna fakulteta na Yalu. Avgusta letos je sodnik Marrero razsodil, da sme Merrill razkriti vsebino NSL-ja. FBI se na razsodbo ni pritožil, zato je včeraj NSL postal javen.
To je pomembno, ker je FBI letno razposlal več deset tisoč NSL-jev. Med leti 2003 in 2005 naj bi FBI poslal skoraj 150.000 NSL-jev. Iz konkretnega primerka se vidi, da je FBI zahteval podatke o zgodovini brskanja, IP naslove vseh ljudi, s katerimi je bil v stiku, zgodovino vseh spletnih nakupov itd. Lani je sicer Obama zahteval popravek zakonodaje, ki bi omejil čas, v katerem je treba o obstoju NSL molčati. To je tudi posledica obtožb iz pravosodnega ministrstva, da FBI zlorablja NSL.
