Slo-Tech - Lastnik majhnega newyorškega ponudnika dostop do interneta je uspel na ameriškem sodišču izbojevati zgodovinsko zmago zoper FBI, ki mu je po 11 letih pravdanja omogočila razkritje vsebine NSL (national security letter), ki ga je prejel februarja 2004. Gre za uradni dokument, ki ne potrebuje podpisa sodnika, s katerim ameriška zvezna vlada lahko zahteva prometne podatke o komunikacijah posameznikov, ki so pomembni za preiskavo. NSL vsebujejo določilo, ki prepoveduje razkritje njihovega obstoja in vsebine komurkoli (gag order). Zato je toliko pomembneje, da ima javnost končno priložnost videti, kaj je zapisano v takšnem NSL, pa čeprav gre za več kot desetletje starega.

Nicholas Merrill je kot odgovorna oseba podjetja februarja 2004 dobil NSL. Hitro je poiskal pomoč odvetnika, nato pa je anonimno (kot John Doe)...

Slo-Tech - Ko je izbruhnila afera o prisluškovanju, ki ga na različne načine izvajajo NSA in partnerske obveščevalne agencije po svetu, podjetja najprej sploh niso smela priznati, da je NSA od njih zahtevala izročitev kakšnih podatkov. Odredbe po zakonu FISA namreč strogo prepovedujejo že razkritje samega obstoja odredbe, kaj šele njene vsebine. Podjetja so kasneje dobila dovoljenje, da razkrijejo število zahtevkov, kar so storila (Apple, Microsoft in Facebook, Google), več pa niso smela.

Začel se je boj za pravico dostopa do teh informacij in ta teden so podjetja dosegla majhno zmago. Z zakasnitvijo šest mesecev smejo razkriti, koliko podatkov so predala NSA zaradi odredb po zakonu FISA. Podatki za obdobje od januarja do junija 2013 kažejo, da je

Slo-Tech - Pri zaprtju strani Silk Road in aretaciji njenega ustanovitelja in upravljavca je FBI zasegel 26.000 bitcoinov, ki so vredni približno tri milijone dolarjev. Glede na podatke, da je Silk Road ustvarila 1,2 milijarde dolarjev prometa, ustanovitelj pa je od tega zaslužil 80 milijonov dolarjev v obliki provizij, je ta številka videti zelo majhna. In res je, razkriva FBI, saj ti bitcoini niso pripadali ustanovitelju Rossu Ulbrichtu.

Zaseženi bitcoini so z uporabniških računov na Silk Road, torej gre v resnici za denar uporabnikov. Kje se skriva 600.000 bitcoinov oziroma 80 milijonov dolarjev, ki pripadajo Ulbrichtu, pa FBI še ni uspel ugotoviti. Prav mogoče je, da jih ne bodo dobili nikoli, saj je ameriško sodišče že večkrat razsodilo, da se nikogar ne more prisiliti v razkritje gesel, ker bi to predstavljajo kršitev 5. amandmaja k ameriški ustavi. Če ima torej Ulbricht te...

The New York Times - Lastnik spletne storitve Lavabit, ki je omogočala pošiljanje varne in anonimne elektronske pošte, zaradi česar jo je uporabljal tudi znani žvižgač iz afere Prism Edward Snowden, je dosegel pomembno zmago, ki zaključuje žalostno zgodbo. Spomnimo, da je avgusta Lavabit prenehal obratovati, njegov lastnik Ladar Levison pa je lahko le namignil, da je...

The New York Times - Afera Prism, ki je v javnost naplavila številne informacije o obsežnem programu prestrezanja telekomunikacij in vohunjenju, ki ju izvaja ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA), je terjala novi žrtvi. Obratovati sta prenehali priljubljeni storitvi za varno pošiljanje elektronske pošte, Lavabit in Silent Circle. Prvi se je za to odločil, da mu ne bi bilo treba razkriti svojih podatkov, drugi pa iz preventivnih razlogov.

Prvi je svojo odločitev v četrtek zvečer naznanil Lavabit. Njegov lastnik Ladar Levison je namignil, da je razlog za to odločitev odredba, ki so jo prejeli od tajnega sodišča za obveščevalske prisluha (FISA, Foreign Intelligence Service Act Court), ali pa posebni nalog za nacionalno varnost (NSL, national security letter). Oba namreč...

Techdirt - Microsoft se je že lani, torej celo leto pred objavo Snowdenovih razkritij, moral zagovarjati pred očitki, da sodelujejo z ameriško vlado pri prisluškovanju Skypa; takrat je bilo namreč razkrito, da so Skypovo interno omrežje reorganizirali tako, da gre ves promet čez njihove lastne strežnike, ter da so spremenili naravo šifriranja, tako da so oni imeli v rokah vse glavne ključe. Maja letos je potem postalo javno, da skenirajo vsebino tekstovnih klepetov; tu so se potem ven vlekli s tem, da bi radi zgolj polovili linke do spama in malwara. V njihovem "transparancy" reportu za lani sicer ni nič pisalo o tem; dobili naj bi zgolj 4700 sodnih zahtev za uporabniške prometne podatke, od teh kakih 15% še zavrnili kot...