» »

asinhronski elektromotor kot generator

asinhronski elektromotor kot generator

«
1
2

lovro535v2 ::

Zanima me če je treba asinhronski elektromotor res zavrteti čez nazivne vrtljaje,da začne proizvajati elektriko ali pa ga pred tem vklopiti na omrežje tako sem zasledil na internetu in me sedaj zanima kaj od tega je res pa govora je bilo tudi o kondezatorjih a so ti potrebni samo pri enofaznih generatorjih ali tudi pri trofaznih.
Raspberry Pi 512MB 32GB Raspbian/Asus P7P55D Intel core i5 2,66ghz
LGA 1156 8GB Kingston DDR3 WD Black 1TB Gigabyte GT430 W7/
Nexus 7 2013 32GB/Oneplus one 64GB Sandstone black.

johnnyyy ::

Da začne asinhronski motor (s kratkostično kletko) proizvajat električno energijo ga moraš zavrteti nad sinhronske vrtljaje in mora biti priključen na omrežje. Sinhronski vrtljaji so odvisni od omrežne frekvence in števila parov polov (konstrukcija motorja). Obstajajo tudi neke variante stand alone generatorjev, vendar ga moraš na začetku vzbudit (priključit na omrežje), zraven pa potrebuješ še kondenzatorje, iz katerih pridobi jalovo energijo. Problem pri standalone asinhronskih generatorjih je frekvenca in napetost, katero ne moreš določit tako enostavno, kot pri sinhronskem generatorju.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: johnnyyy ()

lovro535v2 ::

Potem potrebuje neko električno energijo za začetek.
Raspberry Pi 512MB 32GB Raspbian/Asus P7P55D Intel core i5 2,66ghz
LGA 1156 8GB Kingston DDR3 WD Black 1TB Gigabyte GT430 W7/
Nexus 7 2013 32GB/Oneplus one 64GB Sandstone black.

telexdell ::

Da ti bo asinhronski motor deloval kot generator brez priključitve na omrežje raje kar pozabi. Je toliko problemov z zagotavljanjem frekvence in napetosti, da je enostavneje uporabiti sinhroni motor.

Da elektromotor deluje potrebuje električno energijo, katera ustvari vrtilno magnetno polje. To polje malce zaostaja, zato se motor vrti počasneje kot so sinhroni vrtljaji. Da lahko generator začne proizvajati električno energijo potrebuje magnetno polje. To polje mora malce prehitevati, zato se mora motor vrteti malce hitreje kot so sinhroni vrtljaji. Sinhrone vrtljaje dobiš tako, da nazivne vrtljaje motorja povečaš na okroglo številko (...325 ali 750 ali 1000 ali 1500 ali 3000)

Da začne generator proizvajati el. energijo potrebuje začetno magnetno polje. To se zagotovi z vzbujanjem (sinhroni motor) ali s kondenzatorji/omrežje (asinhronski motor). Ko generator enkrat deluje, si lahko potrebno energijo zagotavlja sam.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

fikus_ ::

Eni malo komplicirate. V teorji je sicer res, da ni enostavno, ampak v praksi je malo drugače.
Kolega ima malo HE, ki jo je postavil njegov oče. Francisova turbina poganja čisto navaden asinhronski EM. Vzbujevalni el. tok dobi iz omrežja. Ne rabi regulatorja vrtljajev, ker turbina da neko moč, da EM vrti malo nad frekvenco el. omrežja in oddaja elektriko. Če pa se EM vrti pod frekvenco omrežja pa žene turbino, kar pa ne želi.
Mora pa paziti pri izklopih el. energije in tudi sam ustaviti delovanje MHE. To je v primeru vzdrževanja el. omrežja. Ima pa vse uradno in legalno.

Za samostojni agregat pa so potrebni kodenzatorji. Če je 3f EM, trije. Problem je pri neenakomerni obremenitvi posameznih faz, ker potem pri enih pade napetost, pri drugih se pa dvigne. To so pa že detajli.

Nekaj linkov:
http://www.podsvojostreho.net/forum/vie...
http://www.qsl.net/ns8o/Induction_Gener...
http://users.telenet.be/b0y/#sthash.51i...
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&...

lovro535v2 ::

A potem imajo te majhni agregati. sinhrosnski generator.

A zato majo vsi agregati 12V DC ker dobijo enosmerno napetost iz krtačk ki jih ima sinhronski generator.
Raspberry Pi 512MB 32GB Raspbian/Asus P7P55D Intel core i5 2,66ghz
LGA 1156 8GB Kingston DDR3 WD Black 1TB Gigabyte GT430 W7/
Nexus 7 2013 32GB/Oneplus one 64GB Sandstone black.

Zgodovina sprememb…

brodul ::

Zdravo,

sinhroni generatorji se uporabljajo pri velikih elektrarnah, ker jih je tezje vkljucit v elketricno omrezje, imajo boljsi izkoristek.
To kar imate doma je vse asinhrono (gotovo so kake bizarne izjeme).
Navitja pri sinhronih generatorjih so mehansko taka, da dajajo zeljeno frekvenco. Vzbujanje je tudi relativno kompleksno. Ni pa rocket science te stvari se v zadnjih 80 letih niso bistveno spremenile.

Asinhroni motorji drsijo za magnetnim poljem, ki je v motorju z nekimi dolocenimi obrati. Ce ga vrtimo hitreje od drsenja bo v omrezje zacel vracat energijo.
V praksi vkljucit genereator v skupno omrezje ni tako enostavno, ker se zahteva dolocena kvaliteta in zascita omrezja. http://www.elektro-gorenjska.si/resourc...

V elektrotehniki se z tem ukvaja energetika (v njej cel kup strojnistva). Rumena knjiga, ki razlozi koncepte (Električni stroji, avtorja prof. Damijan Miljavec).

Kondenzatorji in dusilke (tuljave) so v elektrotehniki povsot pomembne. Pri generatorjih zaradi izboljsanja kvalitete oddane eletricne energije. Pogled na generatorje je najbrs drugacen kot pri motorjih (kjer se uporablja kondenzatorske baterije za korekcijo jalovega toka).
Pretending to be a mature adult is so exhausting.

telexdell ::

lovro535v2 je izjavil:

A potem imajo te majhni agregati. sinhrosnski generator.

A zato majo vsi agregati 12V DC ker dobijo enosmerno napetost iz krtačk ki jih ima sinhronski generator.

Zakaj bi majnhni agregati morali dajati 12V DC??? Celo v avtomobilu imaš trifazni alternator, kateri ti daje izmenično napetost in jo nato spremeniš v enosmerno.

Delovanje agregata na bencinski motor je malce drugačno, kot delovanje turbine. Pri spremembi obremenitve (npr. prižgeš luč) se bencinski motor odzove mnogo hitreje, kot vodna turbina, zato tudi nimaš takšnega nihanja napetosti.

fikus_ je izjavil:

Eni malo komplicirate. V teorji je sicer res, da ni enostavno, ampak v praksi je malo drugače.

Le kdo komplicira? Asinhronski motor priključen na mrežo kot generator je najbolj enostavna, poceni in zanesljiva rešitev. Asinhronski motor kot generator v otočnem obratovanju (ni priključen na mrežo) pa je povsem drug zgodba. Jo je sicer možno izvesti a ni več nujno najbolj enostavna in najcenejša rešitev.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

Zgodovina sprememb…

fikus_ ::

telexdell: mislim, da se strinjava, da asinhronc kot generator priklopljen na mrežo je ok, asinhronc kot samostojni generator v samogradnji pa ne. Preveč problemov, ki jih je potrebno rešiti. Sem imel pred leti idejo izdelati agregat, pa me je minilo.

Lovro535v2: malo poguglaj, je že dosti napisano okrog tega.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: fikus_ ()

lovro535v2 ::

Hvala za odgovore.
Raspberry Pi 512MB 32GB Raspbian/Asus P7P55D Intel core i5 2,66ghz
LGA 1156 8GB Kingston DDR3 WD Black 1TB Gigabyte GT430 W7/
Nexus 7 2013 32GB/Oneplus one 64GB Sandstone black.

marjan_h ::

Kaj to pomeni, če je elektromotor priključen na omrežje? Električno omrežje (tako da je na sponkah motorja tok)? Ali omrežje večih motorjev? Kakšna je vezava?

Hvala.

telexdell ::

Asinhronski motor s turbino zaženeš malce hitreje, kot so sinhroni vrtljaji in ga na električno omrežje (daljnovod!) priključiš enako, kot priključiš motor.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

marjan_h ::

Torej če rečemo mreža je priključen na daljnovod. Če rečemo otočno, ni priključen na daljnovod.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Jasno mi je, da asinhronc deluje v nadsinhronizmu v generatorskem režimu. Me pa zanima, kako je izvedena sinronizacija z omrežjem, ko na omrežje priključiš tak generator? Kako se zagotavlja stabilnost frekvence iz takšnega generatorja, sploh v primeru, ko breme niha?

LP

Jože

jest10 ::

Ne rabiš sinhronizacije>:D
Ko si na nazivnih vrtljajih, ga priklopiš in to je to.
Za stabilnost frekvence skrbi omrežje.

steev ::

Barbarpapa2 je izjavil:

Pozdrav

Jasno mi je, da asinhronc deluje v nadsinhronizmu v generatorskem režimu. Me pa zanima, kako je izvedena sinronizacija z omrežjem, ko na omrežje priključiš tak generator? Kako se zagotavlja stabilnost frekvence iz takšnega generatorja, sploh v primeru, ko breme niha?

LP

Jože

To stabilnost v omrežju zagotavljajo drugi večji sinhronski generatorji s svojimi rotirajočimi masami.
:|

fikus_ ::

Najprej poženeš asinnronski motor z elektriko iz omrežja. Ta doseže skoraj sinhronske vrtljaje, potem pa spustiš vodo na turbino, da presežeš sinhronske vrtljaje, motor sedaj dela v generatorskem režimu in oddaja elektriko.
Za male elektrarne je to dovoljeno, ker omrežje do neke mere kompenzira previsoko frekvenco.

johnnyyy ::

Barbarpapa2 je izjavil:

Pozdrav

Jasno mi je, da asinhronc deluje v nadsinhronizmu v generatorskem režimu. Me pa zanima, kako je izvedena sinronizacija z omrežjem, ko na omrežje priključiš tak generator? Kako se zagotavlja stabilnost frekvence iz takšnega generatorja, sploh v primeru, ko breme niha?

LP

Jože

Za frekvenco ti ni potrebno skrbet, saj nanjo nimaš vpliva zaradi asinhronosti. Prav tako ne na napetost. Oboje ti diktira omrežje. Če breme oz. turbina niha bo enkrat več delovne energije vzel/dodal iz/v omrežje drugič manj. Za generatorsko delovanje moraš biti zelo pazljiv, če imaš frekvenčnika, saj takrat ne moreš oddajat energije v omrežje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: johnnyyy ()

marjan_h ::

Mi lahko kdo prosim razloži naslednje pojme in jih opiše ker jih ne razumem dobro:

- mrežno/otočno delovanje
- sinhronizacija
- frekvenčnik
- prosti tek (sinhronski stroj)

Hvala, za odgovore.

johnnyyy ::

marjan_h je izjavil:

- mrežno/otočno delovanje

Mrežno delovanje je, če je generator priključen na električno omrežje. Primer: elektrarna.
Otočno delovanje je, če nisi povezan na omrežje. Primer: agregat.

marjan_h je izjavil:

- sinhronizacija

Sinhronizacija je postopek kako priključiti sinhronski generator v omrežje. Poteka pa približno takole:
Najprej se spusti malo energije na gred generatorja, da dobiš nazivne vrtljaje in s tem frekvenco.
Povečaš vzbujalni tok, da dosežeš nazivno napetost na izhodu.
Malce dodaš moč na gred in s tem povečaš število vrtljajev malo nad nazivno frekvenco (50Hz).
Ko sta napetosti omrežja in generatorja v fazi priključiš generator v omrežje in spustiš energijo na gred.

marjan_h je izjavil:

- frekvenčnik

Frekvenčni pretvornik. Uporablja se za regulacijo vrtljajev asinhrosnkega motorja (ASM) s kratkostično kletko (če imaš ASM s navitim rotorjem lahko vrtljaje reguliraš tudi z upori).
Pri ASM je navor neodvisen od frekvence, to pomeni da lahko pri poljubnih vrtljajih dosežeš nazivni navor.

marjan_h je izjavil:

- prosti tek (sinhronski stroj)

Prosti tek sinhronskega stroja je takrat, ko ni obremenjen (se vrti v prazno). Takrat lahko rotorsko navitje podvzbujaš ali nadvzbujaš (manši ali večji tok v rotorskem navitju) s tem lahko sinhronski stroj izkazuje induktivno ali kapacitivno karakteristiko.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Pri sinhronizaciji velja opis, ki ga je dal Johnnyy, za priklop asinhronskih generatorjev na omrežje. Pri sinhronskih, kot so v velikih elektrarnah, je postopek malo drugačen. Sinhronizacija v bistvu pomeni, da se vrtljaji generatorja nastavijo tako, da se sinusna oblika toka, ki ga proizvaja generator, popolnoma "pokriva" s sinusno obliko toka omrežja. Pri sinhronskih generatorjih se le-ti sinhronizirajo na omrežje v prostem teku tako, da se regulira vrtljaje turbine (ali pogonskega motorja) tako, da se "sinusi" pokrijejo". Ko je ta pogoj zadoščen, se generator priključi na omrežje. Malo za občutek, kako to izgleda:



Tisti instument z lučkami v krogu je ključnega pomena. Operater se v bistvu trudi, da umiri lučko v vrhnji poziciji. Takrat je tok generatorja po fazi in frekvenci usklajen z omrežjem in generator se lahko priključi na omrežje. Levo od tega instrumenta sta vidna dva analogna frekvencmetra. Spodnji očitno kaže frekvenco mreže, zgirni pa generatorjevo.

LP

Jože

johnnyyy ::

Barbarpapa2 je izjavil:

Pri sinhronizaciji velja opis, ki ga je dal Johnnyy, za priklop asinhronskih generatorjev na omrežje.

Pri asinhronskih generatorjih ne potrebuješ sinhronizacije!! Opis, ki sem ga podal velja za sinhronske generatorje. To da se sinusa enakih frekvenc pokrivata pomeni, da sta v fazi.

SaXsIm ::

Sej to je napisal...
SaXsIm

marjan_h ::

Takšnega gradiva je zelo malo na spletu, zato bi ponovno prosil znalce, če mi razložijo naslednje pojme:

- jalova obremenitev (po sinhronizaciji)
- delovna obremenitev
- statorsko vzbujanje
- reakcija indukta

Hvala.

mirator ::

Mogoče se bo kdo potrudil in ti poskušal odgovoriti na tvoja vprašanja, vendar je to tako kompleksna zadeva, da se na forumu ne da zadovoljivo razložiti. Potrebno je namreč kar nekaj predznanja iz osnov elektrotehnike.
Predlagam ti, da vsa tale vprašanja, ki si jih navedel v svojem postu postaviš Googlu. Presenečen boš, koliko zadetkov boš dobil. Potem pa, ko boš vse preštudiral, če kakšne stvari ne boš razumel, postavi konkretno vprašanje.

johnnyyy ::

marjan_h je izjavil:

- jalova obremenitev (po sinhronizaciji)

Izraz jalova obremenitev je malce neposrečen. Če imaš na omrežju kapacitivno ali induktivno breme, breme kot tako ni jalovo. Jalov je tok, ki se po omrežju pretaka med kapacitivnimi in induktivnimi bremeni in ne dela nič drugega kot dodatno obremenjuje omrežje. Zaradi te dodatne obremenitve negospodinski odjemalci plačujejo jalovo energijo, torej energijo, ki se pretaka med omrežjem in odjemalcem. Jalov tok, moč in energija so posledica faznega zamika med napetostjo in tokom.

marjan_h je izjavil:

- delovna obremenitev

Tudi delovna obremenitev je malce ponesrečen izraz. Večinoma se uporablja izraz ohmska obremenitev, tokovi, moči in energija pa so delavni. Ohmsko obremenitev izkazujejo ohmski porabniki (grelci, žarnica na žarilno nitko itd.). Iz matematičnega stališča je to takrat, ko sta napetost in tok v fazi (ni zamika med napetostjo in tokom).

marjan_h je izjavil:

- statorsko vzbujanje

Statorsko vzbujanje? Ta izraz prvič slišim. Obstaja rotosko vzbujanje oz. kar vzbujanje generatorja.

marjan_h je izjavil:

- reakcija indukta

Reakcija indukta je drugi izraz za statorske tokove. Če po statorskem navitju teče tok (če je generator obremenjen ali priključen na omrežje), ta tok povzroča magnetno polje. Zato magnetno polje ni odvisno samo od vzbujanja ampak tudi od toka v statorju.

jest10 ::

Statorsko vzbujanje? Ta izraz prvič slišim. Obstaja rotosko vzbujanje oz. kar vzbujanje generatorja.

Enosmerni generatorji imajo statorsko vzbujanje.
Pri motorjih pa itak vzbujaš stator.

johnnyyy ::

jest10 je izjavil:

Enosmerni generatorji imajo statorsko vzbujanje.

Tega vzbujanja pri enosernih motorjih/generatorjih ne poznam (poznam vzporedno, zaporedno, tuje vzbujanje)? Je to kakšen poseben tip mešanega vzbujanja?

marjan_h ::

Ali ni jalova energija, energija ki se porablja za ohranitev magnetnega polja? Kako se potem pretaka po električnem omrežju, če je potrebna za delovanje naprave?

Zanima me še kaj so to drsni obroči? Lamele v motorju?

Hvala =)

johnnyyy ::

marjan_h je izjavil:

Ali ni jalova energija, energija ki se porablja za ohranitev magnetnega polja? Kako se potem pretaka po električnem omrežju, če je potrebna za delovanje naprave?

Energija se nikoli ne "porablja" ampak se vedno pretvori iz ene oblike v drugo. Če bi na neko navitje oz. tuljavo priklopil enosmerni tokovni vir in bi meril energijo, bi videl, da se ob priklopu "poraba" energije poveča, potem pa se praktično ne povečuje več. Oddana električna energija se je pretvorila v magnetno polje. Če bi začel na tokovnem viru manjšati tok, pa bi iz magnetnega polja pridobil nazaj električno energijo. Ker imamo opravka s sinusno napetostjo in tokom, se ta postopek konstantno dogaja. Torej energijo shranimo v navitju potem pa jo dobimo nazaj. Posledica tega je, da tok in napetost nista v fazi ampak sta zamaknjena za 90°.

In ta energija se pretaka. Če imamo v bližini tuljav (navitij) kondenzatorje (kondenzator sprejema energijo takrat, ko jo tuljava oddaja) potem se to pretakanje na omrežju ne pozna oz. lahko zmanjšamo pretakanje. Če pa imamo kondenzatorje na drugi strani države, potem pa ta energija potuje tja in naslednjo pol-periodo nazaj. Če kondenzatorjev ni, pa to kompenzirajo elektrarne. Ker imamo vmes še upornost žic daljnovodov dobimo dodatne izgube in obremenjenost omrežja.

marjan_h je izjavil:

Zanima me še kaj so to drsni obroči? Lamele v motorju?

Rotor se vrti in na njem je navitje. Na nek način je potrebno iz vrtečega se rotorja pridobiti ven žice, da ga lahko vzbujamo. No to se naredi prek drsnih obročev in ščetk, uporablja pa se pri sinhronskih motorjih/generatorjih in asinhronskih motorjih z navitim rotorjem. Lamele pa imajo kolektorski (komutatorski) oz. enosmerni stroji.

marjan_h ::

Kako pa kondenzator kompenzira jalovo energijo? On sprejme energijo se napolni, potem pa mora enkrat sprostiti vso to energijo.

Sem slišal nekje, da se tudi stroje uporabljajo kot kompenzatorje jalove energije. Kako to deluje?

A. Smith ::

johnnyyy je izjavil:


Statorsko vzbujanje? Ta izraz prvič slišim. Obstaja rotosko vzbujanje oz. kar vzbujanje generatorja

Pri asinhronskem motorju se vzbuja stator.

Pa pri asinhronskem generatorju z energijo iz omrežja vzbujaš stator, dokler se ne vrti s svojo asinhronsko hitrostjo. Če ga takrat sklopiš s turbino in povečaš njegovo hitrost ustrezno nad sinhronsko (upoštevajoč slip v drugo smer), bo začel oddajati energijo v omrežje.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

johnnyyy ::

marjan_h je izjavil:

Kako pa kondenzator kompenzira jalovo energijo? On sprejme energijo se napolni, potem pa mora enkrat sprostiti vso to energijo.

Kondenzator shranjuje energijo v obliki naboja. Ko na kondenzatorju povečuješ napetost, zaradi razlike potencialov teče tok v kondenzator in s tem le-ta prejema energijo. Če začneš manjšati napetost, potem je na kondenzatorju višji potencial in tok teče iz kondenzatorja.
V primeru enosmerne napetosti kondenzator služi kot nek vztrajnik, ki prepričuje hitre dvige napetosti in strme padce. Matematično gledano pa se kondenzator obnaša kot integral. V primeru sinusne napetosti, pa se to pokaže kot premik toka za 90° - integral sinusa. Na ta način v 50Hz omrežju kondenzator sprejme in odda energijo 50x na sekundo enako pa tudi tuljava. Razlika je v tem, da sta časovno zamaknjena tako, da ko tuljava oddaja, kondenzator sprejema in obratno.

marjan_h je izjavil:

Sem slišal nekje, da se tudi stroje uporabljajo kot kompenzatorje jalove energije. Kako to deluje?

Če imaš sinhronski stroj (sinhronski generator) in je v praznem teku (ni obremenjen in se mu ne dovaja energija) mu lahko z pre/pod vzbujanjem določiš kapacitivno ali induktivno karakteristiko.

marjan_h ::

Ali se vzbujanje ne šteje kot dovajanje energije?

Če pravilno razumem, potrebujejo tudi generatorji v elektrarnah vzbujanje. Ali je to samo toliko da dosežejo sinhronsko hitrost, potem pa se več ne vzbuja?

johnnyyy ::

marjan_h je izjavil:

Ali se vzbujanje ne šteje kot dovajanje energije?

Če pravilno razumem, potrebujejo tudi generatorji v elektrarnah vzbujanje. Ali je to samo toliko da dosežejo sinhronsko hitrost, potem pa se več ne vzbuja?

Energijo vzbujanja lahko šteješ v izgube. Če nebi imel upornosti materjalov potem teh izgub nebi imel.

Ja sinhronski generatorji vedno potrebujejo vzbujanje. Ko so vzbujeni in proizvajajo energijo, se lahko tudi samovzbujajo.

SaXsIm ::

marjan_h je izjavil:

Ali se vzbujanje ne šteje kot dovajanje energije?

Če pravilno razumem, potrebujejo tudi generatorji v elektrarnah vzbujanje. Ali je to samo toliko da dosežejo sinhronsko hitrost, potem pa se več ne vzbuja?


Normalno, generatorji v elektrarnah potrebujejo vzbujanje. V večini primerov gre za sinhronske generatorje, kjer se po večini vzbuja rotorsko navitje, z enosmerno napetostjo. Vzbujanje je namreč potrebno zato, ker so pri velikih strojih permanentni magneti premalo učinkoviti, predvsem pa je pri njih nemogoča regulacija jakosti magnetnega polja rotorja. Z nastavljanjem vzbujanja se tako nastavlja tudi izhodna napetost sponk statorja, tako da se da ne glede na obremenitev iz generatorja dobiti stabilno napetost.
SaXsIm

marjan_h ::

Sem si pogledal par videoposnetkov na youtube kako delujejo motorji/generatorji, pa me zanima kaj je to dušilna kletka in kaj zagonska kletka. Kakor razumem je prevod squirrel-cage -> kratkostična kletka. Kar se uporablja za samovzbujanje.

SaXsIm ::

Kratkostična kletka je rotor pri asinhronskem motorju. Pri kratkostični kletki tako recimo ne moreš nastavljati vzbujanja v rotorju. Deluje pa tako, da se zaradi magnetnega polja v statorskem navitju inducira napetost v kratkostični kletki, katera povzroči tok, ki povzroči magnetno polje v kratkostični kletki (rotorju). Zaradi razlike magnetnih polj, se pojavi navor, rotor se hoče poravnati s statorjem, kar pa vedno počne z zakasnitvijo, ki se imenuje tudi slip.

Imaš pa kratkostično kletko lahko tudi pri sinhronskem stroju, tam se v primeru motorja imenuje zagonska kletka. Naloga je podobna, kot pri asinhronskem motorju, le da se je v funkciji samo pri zagonu. Praviloma je manjša, kot pri asinhroncu. V uporabi pa je samo pri zagonu, ko magnetno polje statorja in rotorja nista v sinhronizmu. Ko prideta v sinhronizem, se v kletki več ne inducira napetost, tako da kletka nima funkcije.
Dušilna kletka je prav tako v uporabi pri sinhronskem stroju (lahko pri motorju in generatorju), namenjena pa je amortizaciji obremenitve, tako recimo v primeru, da stroj pade iz sinhronizma, kletka zavira stroj, da ne pade preveč in se hitreje vrne v sinhronizem.

Malce približne razlage iz moje strani. Je pa zadeva kar dobro razložena že na wikipedii.
SaXsIm

lovro535v2 ::

SaXsIm je izjavil:

Kratkostična kletka je rotor pri asinhronskem motorju. Pri kratkostični kletki tako recimo ne moreš nastavljati vzbujanja v rotorju. Deluje pa tako, da se zaradi magnetnega polja v statorskem navitju inducira napetost v kratkostični kletki, katera povzroči tok, ki povzroči magnetno polje v kratkostični kletki (rotorju). Zaradi razlike magnetnih polj, se pojavi navor, rotor se hoče poravnati s statorjem, kar pa vedno počne z zakasnitvijo, ki se imenuje tudi slip.

Imaš pa kratkostično kletko lahko tudi pri sinhronskem stroju, tam se v primeru motorja imenuje zagonska kletka. Naloga je podobna, kot pri asinhronskem motorju, le da se je v funkciji samo pri zagonu. Praviloma je manjša, kot pri asinhroncu. V uporabi pa je samo pri zagonu, ko magnetno polje statorja in rotorja nista v sinhronizmu. Ko prideta v sinhronizem, se v kletki več ne inducira napetost, tako da kletka nima funkcije.
Dušilna kletka je prav tako v uporabi pri sinhronskem stroju (lahko pri motorju in generatorju), namenjena pa je amortizaciji obremenitve, tako recimo v primeru, da stroj pade iz sinhronizma, kletka zavira stroj, da ne pade preveč in se hitreje vrne v sinhronizem.

Malce približne razlage iz moje strani. Je pa zadeva kar dobro razložena že na wikipedii.

dobra razlga saxsim potem nimajo vsi sinhrosnki motorji/generatorji kratkostatične kletke kakšen je pa zagon sinhronskega motorja brez kratkostatične kletke.
Raspberry Pi 512MB 32GB Raspbian/Asus P7P55D Intel core i5 2,66ghz
LGA 1156 8GB Kingston DDR3 WD Black 1TB Gigabyte GT430 W7/
Nexus 7 2013 32GB/Oneplus one 64GB Sandstone black.

marjan_h ::

Oprostite, ker preveč sprašujem saj sem šel po nekaj knjig v knjižnico o elektromotorjih in generatorjih, vendar imam sedaj več vprašanj kot odgovorov.

Torej še eno vprašanje:

Remanentna napetost v električnih strojih.

Kakor razumem do sedaj je da je to zaradi magnetnih učinkov statorja, torej se namagneti rotor. Vendar v katerih strojih je to najpogostejši učinek? In kaj prinaša ta učinek?

marjan_h ::

Zanima me še, katere so glavne konstrukcijske razlike med sinhronskimi stroji in asihronskimi?

Oba tipa strojev imata stator, statorsko navitje in rotor. Vendar kaj je tisto kar ločuje oba?

Hvala vam za odgovore.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Pa poznaš osnovno razliko v delovanju sinhronskega in asinhronskega motorja?

LP

Jože

lovro535v2 ::

kolikor je meni jasno sinhrosnki elektromotor nima svojega vzbujanja in pa potrebuje enosmerno napetost za vzbujenje rotorja,ki jo dobi preko krtačk in komutatorja je pa prednost sinhrosnkih motorjov to,da imajo stalno iste vrtljaje ne glede na obremenitev samo da ne presega moči elektromotoja naj me pa kdo popravi če sem karkoli povedal narobe saj sem sam tudi samo en laik.
Raspberry Pi 512MB 32GB Raspbian/Asus P7P55D Intel core i5 2,66ghz
LGA 1156 8GB Kingston DDR3 WD Black 1TB Gigabyte GT430 W7/
Nexus 7 2013 32GB/Oneplus one 64GB Sandstone black.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Statorski del sinhronskega ali asinhronskega motorja je lahko povsem identičen, razlika je v rotorju. Če bi vzel navaden asinhronski motor in mu zamenjal rotor s kratskostično kletko za rotor iz trajnega magneta, bi dobil sinhronski motor. Isto bi se zgodilo, če bi vstavil rotor z navitji, ki bi jih napajal z istosmerno napetostjo (vzbujanje). Obstaja še en trik za izvedbo sinhronskega stroja. Če asinhronski rotor predelaš tako, da dobiš izražene pole (porezkaš material med poli ven), obenem pa vsaj delno ohraniš kratkostično kletko, bo tak motor po "asinhronskem zagonu" skočil v sinhronizem - dobiš ti. reluktančni motor.

Kratek povzetek: Če rotor, ki je vstavljen v trofazni stator, generira lastno, od rotacijskega magnetnega polja statorja, neodvisno magnetno polje, potem je tak motor sinhronski. Če pa je magnetno polje rotorja odvisno od indukcije, povzročene z rotacijskim magnetnim poljem statorja, potem je motor asinhronski.

LP

Jože

johnnyyy ::

lovro535v2 je izjavil:

kolikor je meni jasno sinhrosnki elektromotor nima svojega vzbujanja in pa potrebuje enosmerno napetost za vzbujenje rotorja,ki jo dobi preko krtačk in komutatorja je pa prednost sinhrosnkih motorjov to,da imajo stalno iste vrtljaje ne glede na obremenitev samo da ne presega moči elektromotoja naj me pa kdo popravi če sem karkoli povedal narobe saj sem sam tudi samo en laik.

Komutator imajo komutatorski (enosmerni) stroji. Sinhronski ima navadne drsne obroče in ščetke (krtačke).

SaXsIm ::

marjan_h je izjavil:

Oprostite, ker preveč sprašujem saj sem šel po nekaj knjig v knjižnico o elektromotorjih in generatorjih, vendar imam sedaj več vprašanj kot odgovorov.

Torej še eno vprašanje:

Remanentna napetost v električnih strojih.

Kakor razumem do sedaj je da je to zaradi magnetnih učinkov statorja, torej se namagneti rotor. Vendar v katerih strojih je to najpogostejši učinek? In kaj prinaša ta učinek?


Ne remanentna napetost, ampak remanentna gostota magnetnega polja. Že na wikipedii je dober opis. V osnovi gre za to, da moraš dovajati nek tok, da se material namagneti. Paziti moraš, da ti feromagnetik ne uide v nasičenje, to je območje nad kolenom histereze, ko magnetilni tok povečuješ precej, dvig jakosti magnetnega polja pa je majhen. V nasičenju tako lahko hitro skuriš navitje rotorja (ali statorja pri motorju).
Do same remanence pa pride zato, ker feromagnetni materiali delno zadržijo magnetizacijo tudi po prenehanju teka električnega toka. In zato imaš lahko pri sinhronskih generatorjih nekaj malega napetosti na izhodnih sponkah tudi ob nedelujočem vzbujanju.
SaXsIm

marjan_h ::

Ali kdo ve, kaj je to "elektronsko komutiran stroj"? Bi prosil malo opisa za laika.

Hvala.

lovro535v2 ::

če ti bo tale video kaj pomagal kolikor vidm se to uporablja v klima napravah.
Raspberry Pi 512MB 32GB Raspbian/Asus P7P55D Intel core i5 2,66ghz
LGA 1156 8GB Kingston DDR3 WD Black 1TB Gigabyte GT430 W7/
Nexus 7 2013 32GB/Oneplus one 64GB Sandstone black.

lovro535v2 ::

pa še tole sem našel Brushless DC electric motor @ Wikipedia to so ubistvu brezkrtačni dc motorji ki se uporabljajo u modelarsvtu in ventilatorjih v računalnikih.
Raspberry Pi 512MB 32GB Raspbian/Asus P7P55D Intel core i5 2,66ghz
LGA 1156 8GB Kingston DDR3 WD Black 1TB Gigabyte GT430 W7/
Nexus 7 2013 32GB/Oneplus one 64GB Sandstone black.

Zgodovina sprememb…

marjan_h ::

Aja, to so v bistvu BLDC motorji.

Hvala.

Me pa še nekaj zanima:

Recimo pri enosmernih motorjih, če povečamo napetost na sponkah ali se s tem zviša hitrost ali navor? Ali se s tokom? To vedno pozabim, ker ne razumem.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj to ne deluje (perpetuum mobile again) (strani: 1 2 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
5812400 (4215) cvalsr
»

Električni motor - vrtilna hitrost

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
429258 (7082) marjan_h
»

Kaj je naloga kondenzatorja

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
1814679 (13756) steev
»

signal za nižjo tarifo

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
274150 (3648) SaXsIm
»

220V ventilator je močno preglasen

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
164263 (4132) Jackal

Več podobnih tem