220V ventilator je močno preglasen

Veliko je govora o tem, kako utišat ventilatorje, ki so na 12v. Zdaj pa bi bilo fino, če bi mi kdo svetoval, kako se stvari streže na 220v. Edina varijanta, ki mi je v glavo padla, je bil zatemnjevalec svetlobe. A bi se tako dalo rešit zadevo?

Probaj zaporedno z ventom vezat kako močnejšo zarnico ali pa stari toaster ali kaj podobnega, da mu malo sesuješ za par deset voltov napajanje...

a niso sinhroni samo generatorji?

slawc:

MOžno. Precej tega sem že pozabu. (Kdo bi verjel- pa ravno te stvari je raztural slavni prof. Holz na Vegovi )


Spomnim se, da ima en feromagnetni rotor, drugi pa ne. Kako in kaj naprej, je pa bolj zavito v meglo...

Seveda lahko vplivaš na hitrost. Kupiš najmanjši frekvenčni krmilnik motorjev (recimo SIEIjev) za kak kW ali dva, prištekaš gor motor, na tipkovnici nastaviš željeno frekvenco in napetost, mehki zagon itd.

Cena ? Drobiž. Parsto EUR, mogoče še malo manj. Ce maš več ventilatorjev in bi jih rad krmilu ločeno dobiš verjetno pri dodatnih krmilnikih nekaj popusta...

V kavnih mlinčkih so komutatorski DC/AC motorji. Kar nekako ne verjamem da se da kaj takega najti tudi v ventilatorju, saj bi bilo drsenje ščetk po kolektorju in prasketanje preglasno.

Jao... kar kurjo kožo dobim ko vas poslušam...
@Slavc: Enaki motorji kot v kavnem mlinčku . Si pomislil na to, kako dolgo deluje en povprečen kavni mlinček in kako dolgo en ventilator? Ventilatorjev, ki bi imeli komutatorske motorje še nisem nikdar videl. Kot prvo bi bili precej glasni, kot drugo pa bi se precej hitro obrabili.
Sinhronski stroji so res da večinoma generatorji, ampak to še ne pomeni, da takih elektromotorjev ni.


V enofaznih AC ventilatorjih so enofazni ASINHRONSKI motorji. Brez krtačk. Stator je enak kot pri sinhronskem stroju. Torej navita tuljava, ki povzroča pulzirajoče magnetno polje. Rotor pa je lahko narejen iz lamelirane pločevine, okoli njega pa aluminijasta kletka ali pa včasih zaradi enostavne izdelave kar cel iz enega kosa aluminija. Pri navitju z eno tuljavo so vrtljaji malo pod 3000. Realna številka je tam nekje okoli 2800. Pri statorju z dvema tuljavama so vrtljaji ponavadi malo pod 1500. Realno kakih 1450. Ventilator je breme, za katerega narašča moč, ki jo rabiš za vrtenje s kvadratom vrtilne hitrosti. Nekaj vrtljajev bi lahko zbil z nižanjem napetosti, ker pri tem pada tudi moč motorja (pri trifaznih so to vezave trikot in zvezda). Ampak kaj več pa s tem ne boš dosegel. Drugače se da vrtljaje spreminjat s kakimi frekvenčnimi pretvorniki, kar je dokaj zakomplicirano in precej nepraktično.

Tako da moj nasvet je, da raje nabaviš kak navaden DC ventilator in se poigraš s tem.

P.S.: Tut sam sem ravno razstavil en AC ventilator. Made in Yugoslavija By Velebit informatika Šibenik. Pa tudi ropota kot hudič. Zgleda je zelo slabo scentriran.

Pri asinhronskih motorjih obstajajo 3 vrste rotorjev.
- naviti
- izvedba z kletko
- polni

Naviti so najbolj redki in imajo na rotorju navite tuljave. Te tuljave so preko nekakšnih drsnikov priključene na zunanjo napetost. Jedro rotorja je narejeno iz lameliranega železa (dobra magnetna prevodnost in zmanjšane izgube zaradi vrtinčnih tokov). Teorija delovanja je takšna, da zunanje tuljave na statorju povzročajo rotirajoče magnetno polje, notranje tuljave na rotorju pa povzročajo svoje mag. polje, ki hoče slediti mag. polju statorskih tuljav in vsa stvar se zavrti.

Izvedba s kletko ima rotor prav tako iz lameliranega železa, ki ima po svojem obodu utore, v katere se tlačno lije aluminij, da nastane okoli kletka, ki zgleda nekako tako kot kolo za hrčke in je na obeh koncih rotorja kratko sklenjena. To so najbolj pogosti asinhronski elektromotroji za srednje in velike moči. Zelo robustni. Teorija delovanja je taka: statorske tuljave spet povzročajo rotirajoče mag. polje. Pri prehodu polja čez eno od prečk kletke na rotorju se v prečki inducira napetost. Zaradi kratko sklenjene kletke pa se v prečki pojavi precej velik tok. In zaradi tega toka se prečka premakne. Tako sinhronski motor nikoli ne more delovati z vrtljaji, ki mu jih določa rotirajoče polje, ampak vedno z malo manjšimi, ker more polje vedno sekati prečke kletke.
Slikica, kako zgleda aluminijasta kletka, če zjedkamo železno jedro iz notranjosti: Klik



Polni rotor je narejen najbolj enostavno in je kar blok kovine (ponavadi aluminija). Uporablja se pa za manjše moči motorjev, pri katerih se ne poznajo tako veliko izgube zaradi vrtinčnih tokov. Teorija delovanja pa je enaka kot prej pri rotorju s kletko.

Tudi sam sem bil na začetku kar precej začuden, kako lahko tako enostavna stvar deluje, ampak tako je... Asistent je na enkrat celo spustil v stator kovinsko kroglo in vključil stator in stvar se je veselo vrtela.

Če te ne skrbi preveč denarnica, potem bi ti priporočal Enermax-e, drugače pa kak Titan ali kaj podobnega. Ne priporočam pa ti, da kupuješ ventilatorje z drsnimi ležaji kot so kaki Sunon-i. Sicer so res zelo močni, ampak tudi glasni.

Če se hoče še kdo kaj naučit o sinhronskih, asinhronskih in kolektorskih motorjih: Klik