Merjenje napetosti akumulatorja z Arduinom

Rada bi z Arduinom merila napetost na 12 V akumulatorju. Nobene potrebe ni po pretirani točnosti meritve, rada bi le alarm, ko napetost pade pod kritično mejo (torej cca. 1-2% natančnosti/ponovljivosti).

O elektroniki imam sicer zelo malo pojma. "Quick and dirty" rešitev z nekaj grobega razmisleka mi pravi, da bi lahko na akumulator zaporedno vezala dva uporčka z visoko upornostjo v razmerju npr. 1:5 in na analognem vhodu Arduina merila napetost na prvem uporu. Bi to delalo (in če ja – katero upornost je smiselno vzeti: najvišjo dobavljivo?) ali je bolje uporabiti kakšen naprednejši pristop?

Kaj pomeni alarm za tebe?

Alarm je nekaj, kar si bom že nekako sprogramirala drugje. Predvidoma bi po serijski liniji pošiljala podatke o vrednostih na različnih senzorjih (temperatura, vlaga, napetost na akumulatorju, ...)

Ravno sem gledala, da moraš nekje imeti referenčno vrednost. Ja, sem se že veselila, da bi Arduino priklopila kar direktno na akumulator (na specifikaciji piše 7-20 V). Če moram uporabiti še kak drugi element (četudi avtomobilski 12V->5V USB pretvornik z bolj ali manj stabilno napetostjo), prosim predlagajte, kaj je naboljša rešitev.

Tistih 5v ni referenčnih, na žalost. Ker ne veš inputa in prav pocen varjante ponavadi padejo že z nihanjem temperature. Saj ne da v osnovi ne dela. V praksi ponavadi zataji takrat ko ni treba. Pa imam izkušnje bolj z drugo sorto senzorike vezane na akuje.lahko pa sprogramiras popravke vgradis termometer pa se zmer ni stvar nekje na ravni pro resitve.

Za tole sploh ne rabiš Arduinota.
Enostaven komparator bo zadosti (z dobro referenčno vrednostjo, ki je neodvisna od napetosti na akumulatorju).
Alternativno lahko uporabiš tudi brown-out vezje. Saj je nameneno ravno takšni uporabi.

Če boš vseeno uporabil arduinota, ja samo delilnik napetosti pokop, saj razmerje ni nikoli fiksno. Razmerje je fiksno dokler ne priklopiš bremena, ko pa prikopiš še arduino, ki ima vhodno upornost par 10kOhm, pa ti tudi tisti tok predstavlja neki padec napetosti.

Uporabi natančni delilnik(upori z malimi tolerancami) z napetostnim sledilnikom. Pazi tudi ker se akumulator polni z več kot 12V, 14.6-14.8V če se pravilno spomnim. Malo pobrskaj po spletu.

ker ne morem iz svoje kože ti polagam nekaj na srce: malo premisli o varnosti takšne aplikacije, kaj če ti naprimer alternator polni z preveliko napetostjo (pokvarjen alternator). V mislih moraš imeti kar nekaj rešitev za kar nekaj težav.
Predlagam da kupiš enostavni indikator napolnenosti akumulatorja, ki se priklopi v adapter za prižiganje cigaretov.

Na kratko kako bi storil sam:

Uporovni delilnik in napetostni sledilnik zaradi nizke impedance in "galvansko ločitvijo" vhoda in izhoda. Preventivno na izhod napetosnega sledilnika še 5.1V zener diodo (zaščita pred napetosnimi sunki ob vžigu avtomobila). Nočemo namreč da nam ob sunku nese Arduino, in potem ne vemo, zakaj je avto zju3 brez energije in noče vžgati.

Mogoče bi razmislil tudi o zaščiti polarizacije - kakšen p-mosfet logika, in logika z komparatorjem ob preveč izpraznenem akumulatorju in odklopu "porabnikov".

Vse skupaj na vhod arduinota. Ardunota sprogramirati da vseskozi spi, analogni vhod pa ga ob "izpraznjenem" akumulatorju "zbudi" in javi napako. Seveda lahko uporabiš i2c ali SPI lcd zaslon da v realnem času gledaš napetost na "akumualtorju" v intervalih.

kot pa so že povedali drugi pa boš 100% potreboval zunanji buck dc-dc konverter. Ne rabiš imeti adapterja nekih velikih moči.

SeMiNeSanja je 7. avg 2015 ob 21:58 izjavil:

@KraitPay - mislim, da si nekoliko narobe razumel problematiko, ki jo želi @mojca reševati.

Ona, če se prav spomnim, nekaj čara z nekimi merilnimi postajami, ki so locirane nekje v divjini in uporabljajo alternativne vire napajanja (sončne celice, veternice,..?), ki polnijo akumulatorje, iz katerih se potem napaja oprema v teh merilnih postajah. Skratka ne gre se za avtomobilistično problematiko.

Arduino ji predstavlja nekakšno idealno rešitev, ker ga lahko sprogramira, da podatke meritev (alarme) posreduje naprej preko RS232 na neko drugo napravo, ki te podatke zbira in iz divjine posreduje v nadzorni center preko brezžičnih povezav.

Nadzor napetosti na akumulatorjih je pri takšnih projektih zagotovo pomemben, saj lahko nadzorni center pavočasno opozori, da nekaj ni v redu z polnjenjem, porabo ali stanjem samega akumulatorja. Ob primerni statistiki bi morda lahko tudi ocenila, kdaj bi bilo dobro v divjino odnesti nov akumulator, ker se je stari že preveč iztrošil.

Ravno tako bi lahko s pomočjo teh meritev pričela pravočasno odklapljati vse porabnike, ki ne rabijo nujno biti vključeni, da bi lahko najbolj bistvene naprave lahko delovale čim dlje.

V tej luči boste morda imeli še kakšno bolj genialno idejo za reševanje njene problematike.

Če je to res je problem precej bolj kompleksen kot se zdi, komercialni moduli pa dragi kot cela senzotika pred časom. Se da doma našvasat, sam ne tkole na hitr, s parimi upori. Vsaka resna merilna naprava ki je skalibrirana
Je vredna točno tolk kot napajanje. Sploh kaki uz merilci vetra al pa ir merilci temperature. Itak to pol mečeš v modele , senzorika ti pa zjebe že osnovne podatke.

Indikator napetosti z lcdjčkom je neuporaben, razen če ga ne razstavim na prafaktorje in z arduinom čitam signal na žicah lcdja

Zaščita z zenercami je dobra ideja.

KraitPay je 8. avg 2015 ob 11:18 izjavil:

Ardino ima 10bit pretvorbo, kar pri tebi pomeni 5/1024 = 0,005V natančnost. Mislim da je zadosti :)

Izračun je napačen, ker merilno območje ne bo 0-5V. Nekaj odstopanja prinesejo tudi napake A/D pretvornika, napaka reference in šum.

KraitPay je 8. avg 2015 ob 11:18 izjavil:

Imaš 230V rele in ko je priključena nepetost na releju, so sklenjeni izhodni kontakti COM in NO, na katere povežeš vhod od arduinota recimo. Ko ni 230V je povezava prekinjena, ko pa napetost je, je pa rele sklenjen in arduino ima signal da 230V je prisotnih. - Seveda je tole zelo na hitro in zelo nevaren pristop.

Zakaj bi bil rele bolj nevaren od optospojnika ? V primeru uporabe releja znajo biti razdalje večje. Drugače oba elementa omogočata galvansko ločitev.
Detekcijo izpada 230V je verjetno mogoče rešiti tudi drugače. Če se vezje napaja iz več virov, so posamezni viri verjetno ločeni z diodami. Na dovodu pred diodo se da ugotoviti prisotnost napetosti.

Namesto zener diod bi bile za zaščito bolj primerne suppressor diode. Če bo ADC meril napetost lastnega napajanja, mislim, da ni potrebe po dodatni zaščiti. Napetostne konice bo pojedel kondenzator v napajalni veji. Tok v ADC pin bo omejen z upori v napetostnem delilniku. Za omejitev napetosti bodo poskrbele diode med vhodom in napajalnimi pini. (Struktura I/O pina je opisana vtem PDF-u poglavje 14).

R1||R2 pomeni nadomestna upornost dveh vzporedno vezanih uporov. Velja 1/R = 1/R1 + 1/R2.

KraitPay je 8. avg 2015 ob 11:18 izjavil:

1. Kakšno resolucijo potrebuješ (minimalna napetost ki jo želiš zaznati), se pravi, je to 0.01V ali 0.0050V itd...
2. Kakšno semplirno frekvenco potrebuješ (kolikokrat na s želiš "brati" voltmeter)

Tako da v tvojem primeru lahko pričakuješ zelo zelo visoko resolucijo, ker predvidevam, da hitrega branja ne rabiš.

Zadovoljna bom že z 0,1 V (če gre z večjo ločljivost, recimo do 0,02 V, bo pa to "zadetek v polno"). Glede na to, da 100 Ah akumulator porabnikom dovaja kvečjemu 0,5 A, je frekvenca samplanja 1/3600 Hz čisto dovolj ;) Ampak bodimo perverzni in recimo 1/60 Hz ;) Če bi brala enkrat na sekundo, bi kvečjemu lahko locirala natančno sekundo morebitnega problema z akumulatorjem ali polnilcem, vendar me zares zanima samo:

• dolgoročna statistika / lastnosti sistema


• detekcija težav pri napajanju, polnilcu, akumulatorju (da lahko v roku dneva ali dveh pridem na lokacijo preverit, kaj se je zgodilo)

Ardino ima 10bit pretvorbo, kar pri tebi pomeni 5/1024 = 0,005V natančnost. Mislim da je zadosti :)
Malo sem pobrskal in ugovil, da je stanje napolnjenosti akumulatorja (SOC) -
12,70-12,60V ko je popolnoma napolnjen,
12,20V ko je 50% in
11.8V ko je 0%.

Verjetno ne želiš ravno 11.8V ker bo takšen aku zanič. Recimo da želiš merit od 50% - 100% napolnjenosti (če je manj kot 50% ga izklopi, drugače pač spremljaš napredek polnjenosti). Torej tipaš napetost od 12.20 - 12.7V, kar je 0.5V Razlike. Kar ti da točno 100 meritev pri 10bit ločljivosti, med napol praznim in napol polnim.
Če je več kot 12.7V bi v tem primeru pač kazalo 100% (tudi ko ga polniš z naprimer 14.8V).

Imam tri vrste polnilcev, specifikacije vem na pamet samo za enega. Prazen akumulator polni s 14,4 V, napetost vzdržuje na 13,8 V. Zato me potencialno zanima meriti tudi do 14,4 V. Ko napetost pade bistveno pod 13,8 V, to navadno že pomeni, da utegnejo biti težave s polnilcem. Po drugi strani bi si tudi želela meriti do recimo 11,8 V ali še malenkost nižje. Recimo, da lokacijo zajame snežni vihar. Do tja itak ne morem, zanima pa me, koliko časa bo akumulator sploh zdržal. Sumim, da bi tak akumulator s tako malo porabe "delal" še pri precej nižjih napetostih.

Kar se tiče prisotnost 230, pa tudi ni problem. Imaš 230V rele in ko je priključena nepetost na releju, so sklenjeni izhodni kontakti COM in NO, na katere povežeš vhod od arduinota recimo. Ko ni 230V je povezava prekinjena, ko pa napetost je, je pa rele sklenjen in arduino ima signal da 230V je prisotnih. - Seveda je tole zelo na hitro in zelo nevaren pristop.
Priporočam: Nekakšen optosklopnik (optocoupler), ki ti galvansko loči 230V in 5V na arduinotu. Dodatno bi dodal še temperaturni senzor, z recimo 0.5°C ločljivostjo, ker se kapaciteta akumulatorja spreminja z temperaturo.

Optična sklopitev bi bila zelo zelo zaželjena. Sploh zato, ker trenutno sploh nimamo ozemljitve in ker imamo precej težav s prenapetostmi. Ni problem, če mi skuri en bogi Arduinček, ampak če se temu lahko izognem, toliko bolje. Me pa zanimajo linki tako na primerne releje kot tudi na primerne optosklopnike.

Temperaturni senzor že imam (DHT22) in dela ko urca. Bo pa Arduino precej oddaljen od akumulatorja (v drugi stavbi), tako da bi meritve temperature v istem prostoru kot je akumulator prinesle kar nekaj dodatnih zapletov (razen če uporabim nekaj deset metrov kabla od senzorja do Arduina).

Drugače pa mi lahko na ZS pošlješ kratko specifikacijo kaj želiš in ti lahko celo sestavim in stvar sprogramiram. Doma imam ogromno arduinotov in elektronike ki je ne potrebujem in bi ti pomagal.

Hvala za ponudbo. Sicer ni poante v tem, da bi mi nekdo komplet rešitev serviral na krožniku, vključno z vso kodo. Rada bi razumela, kaj delam in zakaj tako. Mi pa pomaga nek didaktičen pristop s poudarkom na tistih delih, o katerih nimam pojma (= elektronika). Morda linki na primerne elemente (kot ti optocouplerji ali relejčki), kakšna konkretna skica dela vezja.

Recimo to, da sem za začetek predpostavljala, da imam v Arduinu "idealen voltmeter", je že ena kapitalna napaka. Če me ne bi opozorili na 10 kOhm, bi jaz verjetno v štacuni začela iskati teraohmske uporčke in potem tiste tri elektrončke, ki bi prišli skozi, štela s fotopomnoževalko, samo da bi teoretično znižala porabo.

Tole dela presenetljivo dobro (z uporabo konstantnega koeficienta med izmerjeno in dejansko vrednostjo meritve malenkost odnese zgolj pri nižjih napetostih, npr. pri 7 V postane stvar manj natančna, ampak me to niti ne moti):


Sicer nisem spreminjala temperature, ampak pri konstantni temperaturi in v relevantnem intervalu napetosti je napaka max. 0.07 V. Vzela sem uporčka z 82k in 220k (ker je to ravno imel sosed na zalogi v zameno za eno kavo).

Med izmerjenimi vrednostmi napetosti pri nižjih napetostih je bila bistvena razlika, če je bil istočasno vklopljen tudi USB kabel. Še največje težave sem imela s polariteto RS232, kar sva s kolegom rešila z uporabo softverskega serijskega porta, ki mu lahko nastaviš polariteto.

Če mi lahko nekdo predlaga konkretne elemente, ki bi jih lahko uporabila za detekcijo prisotnosti 220-ih voltov (ali objasnitev izboljšav z zenercami ipd., podkrepljene s skicami), bom hvaležna. Ko se pozdravim, gre to v divjino.

int47 je 15. avg 2015 ob 13:04 izjavil:

Obrnjena polariteta RS232 ?
Arduino na RX in TX sprejema TTL nivoje.
Če ne uporabljaš neke čudne verzije kitajskih USB->RS232 pretvornikov, ti verjetno manjka MAX232, ali kaj podobnega, med arduino in RS232 portom.

Ja, vem, da Arduino dela na 5 V z obrnjeno polariteto (TTL). Moji RS232 elementi so pa vsi malo "čudni". Pretvornik med optiko in RS232 (optika zaradi problemov s strelami, ne zaradi hitrosti) oddaja na -6 in 6 V, medtem ko je pri sprejemu zelo toleranten. Zaenkrat sva s kolegom na quick-and-dirty način problem rešila tako, da sva na "softverskem serijskem portu" na arduinu uporabila obrnjeno polariteto (ko ni prenosa, je port na 0 V, med prenosom skače na +5V) in pretvornik na optiko je bil s tem zadovoljen, ne morem pa sprejemati signalov, ker bi verjetno skurila arduino.

Na računalniku pa imam kartico, ki sicer oddaja signale v načinu TTL (ko ni prenosa, je TX na +3.3 V, ko oddaja signal, skače na 0 V), ampak začuda zna sprejemati običajne RS232 signale. Misterija še nisem dešifrirala.

USB-ja ne uporabljam. Za v prihodnje bom naročila nekaj MAX232 in MAX485 čipov.

mojca je 16. avg 2015 ob 12:25 izjavil:

USB-ja ne uporabljam.

Imaš kakšen tehten razlog zakaj uporabljaš RS232 in zakaj ne UART ali USB? RS232 zaradi level shifterjev (potrebuje +-12V) poveča in podraži ceno materjala.

Vedno težje je ljudem svetovati enostavne stvari, ker vsi mislijo, da smo jasnovidci kaj si želite. V začetni objavi piše le, da bi rada merila napetost na akumulatorju. Drugič napiši vse pogoje ne pa da morajo nekateri vlečt čez pol strani iz tebe kaj bi sploh rada.

Ne, nisem napisala, da bi rada merila napetost na akumulatorju, pač pa, da bi rada z Arduinom merila napetost na akumulatorju. Samo to. To, kje bo Arduino v končni fazi stal, je glede na moje razumevanje problematike popolnoma irelevantno. (Seveda lahko dam link na približno 1000 strani tehnične dokumentacije in mednarodnih priporočil ali napišem še sto strani specifikacije, ampak itak tega nihče ne bo bral, pa še potem te presenetijo nepričakovane stvari v stilu kabloljubih polhov, mravelj ipd.)

@KraitPay: Detekcija 220V je samo detekcija (rada bi vedela, ali je mrežna napetost še vedno prisotna ali je strela morda šutnila FID stikalo in ga moram zopet vklopit). Za polnjenje akumulatorja skrbi industrijski napajalnik, ne jaz. Izklop naprav ob praznem akumulatorju je pobožna želja za prihodnost (ki so jo omenili drugi). Ta hip tega problema ne bom in ne želim reševati. Vse, kar želim, je vedeti, preden se akumulator skoraj izprazni, da lahko pridem sama na lokacijo. Prenos podatkov iz senzorjev na oddaljenem mestu ta hip ni problem, ker imam med oddaljenimi lokacijami komunikacijo speljano preko optičnih vlaken.

Na kratko: tisti setup iz slike sem na lokaciji že montirala in zaenkrat dela brez problema. Bi pa rada montirala še kakšen enak/podoben setup:
- po možnosti z dodano detekcijo prisotnosti 220 V (najraje z optično namesto električne sklopitve),
- ne bi škodilo, če bi setup dodatno zaščitila pred morebitnimi udari strele ali drugimi "spike"-i.

Še enkrat definicija (podproblema): Lokacija A ("in the middle of nowhere") ima samo 12 V napetosti iz 100 Ah akumulatorja (cca. 30 m kabla do akumulatorja), ki je konstantno priključen na polnilec. Lokacija B ima tudi prisotnost mrežne napetosti (220 V). Poleg napajalne napetosti je do obeh lokacij speljan še par optičnih vlaken. Na optično vlakno bi rada spravila podatek o temperaturi, vlagi in napetosti akumulatorja (od optičnega vlakna dalje je tako ali drugače poskrbljeno). To se mi zdi najlažje izpeljati z enim Arduinom, ki bi se napajal kar s temi 12 V. Temperaturo in vlago že merim z DHT22, napetost z uporovnim delilnikom, ki pa bi se ga verjetno dalo izboljšati/zamenjati/bolje zaščititi. Na lokaciji B bi rada preverjala še prisotnost omrežne napetosti, čeprav se izkaže, da je napetost akumulatorja verjetno že dovolj dober indikator odsotnosti le-te (ko napetost pade pod 13.4 V, to pomeni okvaro na napajalniku). Gre za meritve informativne narave, ki niso ključnega pomena za nič razen poteševanja firbca, spremljanja "zdravja" lokacije in morebiten alarm, da mora nekdo preveriti stanje na terenu, če napetost pade pod kritično mejo. Za pretvorbo med serijskim izhodom iz Arduina na optiko imam na voljo tole, čeprav dela le enosmerno (za obojesmerno komunikacijo bi verjetno potrebovala še en MAX232, kot je omenjeno zgoraj). Lahko pa bi z nekaj čaranja in pomoči eksperta Arduino povezala npr. s temle, ampak to je že druga zgodba. Rada bi imela resolucijo meritve napetosti cca. 0.1 V v rangu med npr. 10 in 14 V. Točnost je manj pomembna (če je vse prav, bodo akumulatorji itak vedno napolnjeni), je pa pomebno, da 15 V ali 3 V na akumulatorju ne skurijo Arduina. Frekvenca odčitavanja napetosti enkrat na cca. 5 - 60 s.

Disclaimer: Seveda je prisotnih še sto drugih problemov, ampak v eni temi pač ni mogoče rešiti vseh in niti nočem načenjati vse sto problemov ali odgovarjati na očitke, zakaj vseh stotih problemov nisem omenila že takoj v prvem postu.

material: če se le da, brez feromagnetnih komponent
okvirna cena: 200 EUR
toleranca: gre zgolj za podatke informativne narave;
lokacija, razdalja: (kaj točno je tu vprašanje?)
pogoji obratovanja: izoliran neogrevan objekt pri zunanjih temperaturah do -20 stopinj, vlagi do 100%, ob konstantni prisotnosti kobilic, pajkov, in občasnih obiskih mravelj, polhov, ...
EMC: brez uporabe feromagnetnih materialov, če se le da; blazno idealno bi bilo, če bi lahko npr. 1 ali 2 m stran od elektronike imela manj kot 0.1 nT motenj (če ne gre, nič hudega, bom pač Arduino montirala drugam); sicer pa nimam pojma, kaj EMC pomeni

Kaj še manjka?

http://www.yoctopuce.com/EN/products/us...

Tole si kupi, pa bo mir ...

Invictus je 16. avg 2015 ob 16:05 izjavil:

http://www.yoctopuce.com/EN/products/us...

Tole si kupi, pa bo mir ...

Hvala za link. Luštkana stvar oz. luštkana serija stvari.

mojca je 16. avg 2015 ob 16:14 izjavil:

Potrebujem samo nek način komunikacije in le-ta trenutno poteka po optičnih vlaknih, še vedno pa potrebujem konverzijo iz optičnih vlaken na PC in konverzijo iz senzorjev na optična vlakna. Nekateri senzorji delajo po RS232, drugi po RS485, ne vem pa, katero napetost uporabljajo, in na to ne morem vplivati.

RS232 uporablja +3 do +15V za '0' in -3 do -15V za '1'. In ja, pretvorniki RS232 -> optiko uporabljajo RS232 nivoje.
U(S)ART je navadno ime univezalnega asinhronskega serijskega vmesnika v mikrokontrolerju in je sposoben RS232 formata komunikacije, vendar z logičnimi nivoji. Za pretvorbo na RS232 nivoje potrebuješ MAX(ILC)232, MAX233, ali podoben IC.

Komunikacija z logičnimi nivoji (UART, SPI, I2C) je mogoča na zelo kratkih razdaljah. Recimo med elementi na tiskenem vezju. Med elementi večje naprave je lahko že vprašljiva zanesljivost.
Izjema je 1wire, ki lahko zmore do nekaj 10m. Precej je odvisno od kapacitivnosti uporabljenega kabla, števila naprav, načina napajanja naprav in izvedbe 1Wire vmesnika na uC. Za več naprav in večje razdalje ponavadi navaden I/O pin uC-ja ne zadostuje. Potrebno je uporabiti ustrezen gonilnik.
RS232 omogoča nekoliko večje razdalje. Dejanska razdalja je odvisna od kabla in hitrosti.
RS485 omogoča komunikacijo na več kot 1km, vendar naj bi se neizolirana varianta uporabljala do cca 200m.
Pazi, RS485 ne zahteva povezave GND, vendar je na ta način pri neizolirani povezavi najlažje zagotoviti, da napetostni nivoji na drugi strani ne uidejo iz dovoljenega območja sprejemnika.

10kosov MAX232 s free shipping na Ebay-ju stane cca 1,2$.
1kos MAX232 v ljubljanskih trgovinah stane 1,7 - 3EUR, npr. 1 kos HIN232, pa cca 0,8EUR.
Podobno je z MAX485, za katerega v ljubljani hočejo cca 3 - 4EUR, za 75176 pa 0,7EUR. Na ebay-ju sta oba po cca 1 - 1,3$ za 10 kos s free shipping.

MAX232 za delovanje potrebuje še 4 kondenzatorje.

Vse naštete cene so reda velikosti enega evra. Na lokaciji so trije senzorji. V čem je torej obsesija glede višje cene enega ušivega elementa za 1 EUR? OK, 10 EUR, če kupujemo pri "požrešnih" slovenskih trgovcih? (Pred časom sem nujno potrebovala pretvornik RS232-USB, ki so mi ga zaračunali 30 EUR, pa še gonilnikov za Mac ni.)

Cena pretvornikov RS232/485 <-> optika je primerljiva s ceno enega dneva terenskega dela. Če gre kaj narobe, mimogrede porabiš dva dni, ne samo enega. Torej za tri inštrumente in šest pretvornikov to pomeni ekvivalent dobrega tedna dela. Če je že kaj problem teh pretvornikov, je to kvečjemu 100-200 mA porabe tam, kjer je v primeru izpada elektrike vsaka amperska ura dragocena.

Resne potrebe po 12 V nivojih pa ni. Samo ne vem, ali je kakšna druga rešitev kakorkoli boljša od obstoječih pretvornikov. Na strani senzorjev je RS232 že vgrajen v merilni inštrument. Na strani računalnika bi kvečjemu lahko imeli kakšno optimizacijo (npr. manj požrešen pretvornik). En element za slednje je že v fazi beta testiranja.

Če pa obstaja kakšna boljša / učinkovitejša rešitev za prenos podatkov iz optike na računalnik, bom vesela informacij.

(Prišparanje enega evra v zameno za en mesec dela ne šteje pod optimizacijo.)

mojca je 7. avg 2015 ob 18:06 izjavil:

Rada bi z Arduinom merila napetost na 12 V akumulatorju. Nobene potrebe ni po pretirani točnosti meritve, rada bi le alarm, ko napetost pade pod kritično mejo (torej cca. 1-2% natančnosti/ponovljivosti).

O elektroniki imam sicer zelo malo pojma. "Quick and dirty" rešitev z nekaj grobega razmisleka mi pravi, da bi lahko na akumulator zaporedno vezala dva uporčka z visoko upornostjo v razmerju npr. 1:5 in na analognem vhodu Arduina merila napetost na prvem uporu. Bi to delalo (in če ja – katero upornost je smiselno vzeti: najvišjo dobavljivo?) ali je bolje uporabiti kakšen naprednejši pristop?

ne vem kateri arduino imas a ce ti dam primer za nano-ta

vhodno napetost pripeljes na arduinota preko uporovnega delilnika, ki bo delil vhodno napetost z 4 ali 5. Upori so lahko navadni z 5% napake ce pravis, da ne rabis tocne meritve.
Prikljucih jih tako da gre 12V preko upora A na pin uC. Na pin uC in na maso pa das se upor B. Upor A mora biti 3x vrednost upora A. Voltage divider @ Wikipedia
Napetost na pinu mora biti namrec od 0 do max 3.3V. Poleg tega dodas med pin arduinota in maso se 100nF kondenzator in kake 4.7uF tantal kondenzator, da porezeta motnje.

Vse ostalo je potem v softwear-u.

svincen akumulator se smarta za praznega ko je napetost 10.4V. Lahko pa nastavis alarm na 11V.
pod to napetostjo naj nebi nikoli sel ker se trajno "poskoduje". Kapaciteta mu pade in je prej ali slej neuporaben.

KraitPay je 17. avg 2015 ob 12:10 izjavil:

Večina atmelov ima 10bit, 5V, SAR, analogno/digitalno pretvorbo. Tako da je bolje da ima od 0-5, kot 0-3.3 (imaš večji maneverski prostor).

Delilnik je seveda ok, dokler nimaš bremena, ko pa prilopiš še breme pa delilnik ni več idealen delilnik.
Če ima delilnik naprimer 1/2. Uzemimo recimo upore 2x 5k. No na izhodu bo 6V, ko pa priključimo gor breme (arduinota), pa leta ne bo več 6V ampak bo odvisno od vhodne upornosti ardunota. No za informacijo, vhodna upornsot je par 10k. Torej bo v primeru ne bo več na izhodu 6V, ampak slabe 5V oz. 4.7V. Posledično bo arduino kazal 4.7V, ko bi moral kazati 6V.
Kot sem že povedaj, tole z uporim NE bo šlo, mogoče v teoriji, praktično pa ne bo šlo.

mogoce bi blo dobr da ne ugibas in neki na pamet govoris ampak zracunas/probas

poleg tega pa lahko vneses faktor v sam software, ker upor tudi ne bo tocno 5kOhm sam ima lahko 5% napake.
In torej ne bo tocno 1/2 ;)