☰

» »

Uganka

Uganka

«
1
2

Bellatrix ::

Zaprt si v vagon na vlaku, pri cemer iz vagona ne mores videti saj nima oken. Upostevaj, da gre za zelo napreden vlak, ki med morebitnim premikanjem ne povzroca nobenih tresljajev ali sumenja ob oknih. Na sploh je 100% zvocno, 'tresljajno' in na vse druge mogoce nacine izoliran. Tudi signala ne mores sprejeti ali oddajati (odpade pomoc GPS).
Upostevaj, da je morebitno premikanje vlaka enakomerno ( s konstantno hitrostjo- ni pospesevanja ali zaviranja) in, da se vlak, ce se premika, premika povsem naravnost ( ne navzgor in ne navzdol).

Kako lahko ugotovis ali vlak miruje ali se premika ?
(Upostevaj pogoje)
People are quick to judge and slow to correct themselves.

msjr ::

Vprašaš sprevodnika koliko je še do cilja. Dobiš odgovor. Čez nekaj časa ga vprašaš še enkrat. Če sta odgovora različna se vlak premika.

Bellatrix ::

msjr je izjavil:

Vprašaš sprevodnika koliko je še do cilja. Dobiš odgovor. Čez nekaj časa ga vprašaš še enkrat. Če sta odgovora različna se vlak premika.


Vagon je zaprt. Ne mores iti iz njega. V vagonu si sam.
People are quick to judge and slow to correct themselves.

razerznak2 ::

pljunes? spukneš? kam pljunek pade?

ali skocis, pa vidis ce pades v kateri smeri?

xxurban ::

Ojej...

msjr ::

Bellatrix je izjavil:

msjr je izjavil:

Vprašaš sprevodnika koliko je še do cilja. Dobiš odgovor. Čez nekaj časa ga vprašaš še enkrat. Če sta odgovora različna se vlak premika.


Vagon je zaprt. Ne mores iti iz njega. V vagonu si sam.


Čaki upošteval sem pogoje. To je druga uganka.

SimplyMiha ::

Prekolneš boga. Če strela zadene tvoj vagon, vlak miruje. Če zadene drugje, se vlak premika.

gddr85 ::

ah kje, počakaš do prve postaje in izstopiš 8-)

SimplyMiha ::

Sicer pa je rešitev zelo enostavna. Vzameš nitko, recimo 1 meter, nanjo privežeš nekaj dost težkega, recimo zapestno uro, in primeš za drug konec nitke ter jo podržiš gor. Gravitacija naredi svoje.

Osnovnošolska fizika.

razerznak2 ::

SimplyMiha je izjavil:

Sicer pa je rešitev zelo enostavna. Vzameš nitko, recimo 1 meter, nanjo privežeš nekaj dost težkega, recimo zapestno uro, in primeš za drug konec nitke ter jo podržiš gor. Gravitacija naredi svoje.

Osnovnošolska fizika.


torej moja verzija z pljunkom drži?

SimplyMiha ::

Pljunek prehitro pade, da bi opazil očiten učinek.

razerznak2 ::

SimplyMiha je izjavil:

Pljunek prehitro pade, da bi opazil očiten učinek.


ma taka verzija pljunka ki se ti vleče kot topljeni sir?

Ganon ::

Skočiš in če se znajdeš na zadnjem delu vagona, se vlak premika.

SimplyMiha ::

... dajte no, to je osnovnošolska fizika. Ko skočiš, že imaš zagon, ki ti ga je dal premikajoči se vlak.

AceD ::

S svetlobo, ker ima konstatno hitrost: iz sredine vagona hkrati posvetiš na oba konca vagona. Če prispe svetloba na oba cilja v istem času, se vagon ne premika, če je čas različen pa se premika. Relativno glede na sredino vagona sta dolžini poti sicer enaki, ampak če se vagon premika, se bo sprednji konec oddaljeval od mesta, kjer je svetloba začela svojo pot (sredina vagona) in bo zato rabila dalj časa do tega konca kot do zadnjega. Svetloba ima konstatno hitrost ne glede na hitrost vagona.
Je pa lažjo dobiti razliko, če je hitrost vagonov blizu svetlobne ;)

jure3000 ::

To je problem relativnosti: vlak se zagotovo premika glede na sonce, saj skupaj z zemljo kroži okoli njega (z neko hitrostjo).
Prvi Newtnov zakon pravi, da če na telo ne deluje sila, se bo gibalo enakomerno ali bo mirovalo. Torej če smo na vlaku in iz zunanjega sveta ne moremo pridobiti nobenega podatka, ne poznam praktičnega načina s katerim ugotovil ali se gibljemo relativno na zemljino površje, saj na nas v obeh primerih ne deluje nobena sila.
Vaši poskusi s pljunki in vrvicami bi bili neuspešni. Zakaj? Vzemimo primer vrtenja zemlje okoli svoje osi. Če se zemlja vrti okoli svoje osi, potem vsakič ko skočimo v zrak ter pristanemo na zemlji pristanemo na drugem mestu, ker se je zemlja v tem času zavrtela okoli svoje osi? Ne, pristanemo na povsem istem mestu. Zakaj? Ker se tudi mi gibljemo okoli zemljine osi skupaj z zemljo, z povsem enako hitrostjo kot se giblje zemlja. Če boš torej skočil na vlaku, boš pristal na enakem mestu. Če boš pljunil, bo pljunek letel povsem enako ne glede na mirovanje/enakomerno gibanje vlaka. Predmet bo na vrvici visel povsem enako, nihal povsem enako. Če gremo še malo v relativnost, tudi čas bo tekel povsem enako (če se vlak giblje, čas na zemlji in na vlaku ne teče povsem enako, sicer je razlika izjemno majhna).
En možen primer kako bi morda teoretično lahko ugotovili gibanje je s pomočjo gibalne količine: če bi katerikoli predmet na vlaku vrgli v eno smer, bi s tem spremenili gibalno količino vlaka (med tem ko je predmet v zraku), gibajoči vlak bi dobil (neizmerno majhen) pospešek, ki pa ga seveda nebi mogli zmerit, kaj šele občutit. Ko bi predmet priletel nazaj na vlak, bi se gibalna količina spet spremenila nazaj - vlak bi spet spremenil hitrost na svojo prvotno.

Bellatrix ::

AceD je izjavil:

S svetlobo, ker ima konstatno hitrost: iz sredine vagona hkrati posvetiš na oba konca vagona. Če prispe svetloba na oba cilja v istem času, se vagon ne premika, če je čas različen pa se premika. Relativno glede na sredino vagona sta dolžini poti sicer enaki, ampak če se vagon premika, se bo sprednji konec oddaljeval od mesta, kjer je svetloba začela svojo pot (sredina vagona) in bo zato rabila dalj časa do tega konca kot do zadnjega. Svetloba ima konstatno hitrost ne glede na hitrost vagona.
Je pa lažjo dobiti razliko, če je hitrost vagonov blizu svetlobne ;)


+1
People are quick to judge and slow to correct themselves.

Grey ::

Pogledaš na komandno ploščo in vidiš, če piše, da je vlak v premikanju? Vlak brez sedežev? Brez komandne plošče?

AceD, also, kako lahko izmeriš nekaj, če ne dobiš povratne informacije? Če se premikaš blizu svetlobne hitrosti, in privzameš, da bo nastala časovna razlika, potem ne boš signala (odboja) dobil nikoli nazaj niti od spredaj niti od zadaj, ker bo do zadnjega dela žarek hitro pripotoval do konca, in tisočletja nazaj do centra, ter tisočletja do sprednjega konca vlaka in potem hitro nazaj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Grey ()

dragana ::

Najenostavneje ugotoviš, če pogledaš skozi vrata. Le ta v začetnih pogojih niso omenjena:D

Grey ::

dragana je izjavil:

Najenostavneje ugotoviš, če pogledaš skozi vrata. Le ta v začetnih pogojih niso omenjena:D

Haha, good one :D

Jirzy ::

Potegneš zasilno zavoro? :)

MUC ::

Bellatrix je izjavil:

AceD je izjavil:

S svetlobo, ker ima konstatno hitrost: iz sredine vagona hkrati posvetiš na oba konca vagona. Če prispe svetloba na oba cilja v istem času, se vagon ne premika, če je čas različen pa se premika. Relativno glede na sredino vagona sta dolžini poti sicer enaki, ampak če se vagon premika, se bo sprednji konec oddaljeval od mesta, kjer je svetloba začela svojo pot (sredina vagona) in bo zato rabila dalj časa do tega konca kot do zadnjega. Svetloba ima konstatno hitrost ne glede na hitrost vagona.
Je pa lažjo dobiti razliko, če je hitrost vagonov blizu svetlobne ;)


+1


Se ne strinjam s tem, ker če bi se teoretično vlak gibal s svetlobno hitrostjo, potem bi "izstrelil" svetlobni žarek v smeri premikanja vlaka, bi videl "svetlobo", ki bi mirovala, oziroma se gibala z zelo majhno hitrostjo.

Zakaj to ne drži je zato, ker ko se giblješ v eno smer, se predmet v smeri gibanja "skrajša" -> length contraction.

Torej, nemogoče je ugotoviti, ali se gibljemo konstantno ali mirujemo in je zadeva enaka, kot da bi rekli, da vlak miruje, premika pa se vesolje okoli vlaka.

Mirovanje = gibanje s konstantno hitrostjo
Hitrost svetlobe je za vse opazovalce enaka in se ne sešteva in odšteva, kot po osnovnosšolski logiki, da če se giblje avto 100km/h in muha leti v isti smeri 10km/h, da se muha glede na cesto giblje potem 110km/h (ali 90km/h, če se giblje v nasprotni smeri).

Pri svetlobi to ne velja, in ne glede na to je to enako, kot bi se muha v obeh primerih gibala s hitrostjo 100km/h. Razlog je kot sem napisal zgoraj, ker se predmeti skrčijo v smeri gibanja, ali pa čas ne teče z enako "hitrostjo". Čas in pot se vedno ustrezno prilagodita, da je hitrost svetlobe vedno enaka. To je bistvo splošne relativnostne teorije.

Kakšen fizik, naj še potrdi moje trditve :)

Matek ::

SimplyMiha je izjavil:

Sicer pa je rešitev zelo enostavna. Vzameš nitko, recimo 1 meter, nanjo privežeš nekaj dost težkega, recimo zapestno uro, in primeš za drug konec nitke ter jo podržiš gor. Gravitacija naredi svoje.

Osnovnošolska fizika.
Kaj pa gravitacija naredi? :)
Bolje ispasti glup nego iz aviona.

dzinks63 ::

Če se vlak pelje po površini zemlje kot naravnost ima kljub temu krožno gibanje po obodu zemlje, torej stopiš na dovolj natančno tehtnico in če se vlak giblje boš tehtal manj, kot če miruje in večja kot bo hitrost vlaka, večja bo razlika, lahko tudi izračunaš hitrost vlaka, pri ubežni hitrosti vlaka (za zemljo velja 11,2 km/s) bo tehtnica kazala nulo.

technolog ::

Bellatrix je izjavil:

AceD je izjavil:

S svetlobo, ker ima konstatno hitrost: iz sredine vagona hkrati posvetiš na oba konca vagona. Če prispe svetloba na oba cilja v istem času, se vagon ne premika, če je čas različen pa se premika. Relativno glede na sredino vagona sta dolžini poti sicer enaki, ampak če se vagon premika, se bo sprednji konec oddaljeval od mesta, kjer je svetloba začela svojo pot (sredina vagona) in bo zato rabila dalj časa do tega konca kot do zadnjega. Svetloba ima konstatno hitrost ne glede na hitrost vagona.
Je pa lažjo dobiti razliko, če je hitrost vagonov blizu svetlobne ;)


+1


1. Mislim, da to ne bo šlo, ker za opazovalca na sredini vagona bo svetloba prepotovala do obeh sten hkrati.

2. Nikjer ni omenjeno, da imaš s sabo dve svetilki in atomsko uro. Potem imam jaz mobitel, s katerim pokličem na informacije na železniški postaji. Ali pa 10g dinamita, s katerim raztrelim steno vagona. Ali pa...

@dzinks: in, da se vlak, ce se premika, premika povsem naravnost ( ne navzgor in ne navzdol). Očitno to ne more bit na zemlji.

Zgodovina sprememb…

dzinks63 ::

Ne navzgor in ne navzdol je najbrž mišljena nadmorska višina za zemljo, katera mora biti konstantna, če pa je mišljeno povsem naravnost po vesolju je pa drugo, pa še tam je možna ukrivljenost prostora, kar je zopet kot nekaj povsem naravnost, čeprav ni in tam bi se že najbrž pogovarjali o vesoljskem plovilu, ne pa o vlaku.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: dzinks63 ()

SimplyMiha ::

Matek je izjavil:

SimplyMiha je izjavil:

Sicer pa je rešitev zelo enostavna. Vzameš nitko, recimo 1 meter, nanjo privežeš nekaj dost težkega, recimo zapestno uro, in primeš za drug konec nitke ter jo podržiš gor. Gravitacija naredi svoje.

Osnovnošolska fizika.
Kaj pa gravitacija naredi? :)

Preprosto: gravitacija je sila, ki stalno vleče proti središču Zemlje. Če potuješ z neko stalno hitrostjo, pri tem pa na nitko obesiš neko telo, to ne bo tako močno vezano na vlak, ampak bo gravitacijska sila bolj vplivala nanj.

Imaš par vektorjev; stalno hitrost naravnost naprej in stalno silo težnosti naravnost navzdol. Kakšna je vsota teh vektorjev? Telo skuša pasti naravnost dol, vendar ga nitka zadržuje, zato gre po poti najmanjšega odpora - razlika med vektorjema se pokaže v naklonu nitke.

opeter ::

Ma, jaz bi na sredino lulal in opazoval, če se bi luža kaj premikala oz. če bi kaj "vibriralo" ali kako se temu pravi.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: opeter ()

šernk ::

Imaš par vektorjev; stalno hitrost naravnost naprej in stalno silo težnosti naravnost navzdol. Kakšna je vsota teh vektorjev? Telo skuša pasti naravnost dol, vendar ga nitka zadržuje, zato gre po poti najmanjšega odpora - razlika med vektorjema se pokaže v naklonu nitke.


saj se zemlja ne vrti samo okoli svoje osi. Vrti se tudi okoli sonca in to z mnogo večjo hitrostjo od vlaka, pa na vrvico slednje ne vpliva popolnoma nič. naklon vrvice pri premikanju povzroči upor zraka oziroma sila ki nanjo deluje, slednjega pa v vagonu ni.

odgovor je preprost: vlak se premika vedno, saj se vrti okoli zemljine osi in okoli sonca.

v vprašanju ni namreč nikjer podano ali se vlak premika glede na X zadevo ali glede na sonce.
Drugače se pa pogruntat ne da, ker edina sila ki deluje na zadevo je gravitacija.

zanimiva je edina opcija z zvokom in svetlobo. Ampak če pogledamo iz stališča zemlje zvok in svetloba potujeta v vse smeri istočasno. Torej po tvoji logiki če zakričim sosedu na zahodu bi moral priti zvok do njega hitreje, kot če zakričim sosedu na vzhodu?
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.

technolog ::

šernk je izjavil:

naklon vrvice pri premikanju povzroči upor zraka oziroma sila ki nanjo deluje, slednjega pa v vagonu ni.


Ali pa pospešek, tega pa tudi ni. Vse to z naklonom vrvice je BS.

@dzinks: Jaz sem to, da vlak ne potuje ne gor ne dol dojel kot to, da je gradient vektorja hitrosti enak 0.

Zgodovina sprememb…

Oberyn ::

SimplyMiha je izjavil:

Preprosto: gravitacija je sila, ki stalno vleče proti središču Zemlje.

Začetni pogoji ne omenjajo, da se vlak giblje v gravitacijskem polju. Zdi se mi, da je bil namen ravno gravitacijo izključiti iz računa, glede na vhodne pogoje "Upostevaj, da je morebitno premikanje vlaka enakomerno ( s konstantno hitrostjo- ni pospesevanja ali zaviranja) in, da se vlak, ce se premika, premika povsem naravnost ( ne navzgor in ne navzdol)". Čim se vlag giblje v gravitacijskem polju, to ni več premo gibanje, ampak je pospešeno in bo potnik čutil silo. V vsakem primeru to ni uganka, pač pa naloga iz uporabne fizike.

technolog ::

No, tud v gravitacijskem polju se lahko vlak premika premo enakomerno. Rabiš samo pospešek, ki deluje v obratni smeri in z isto silo kot polje.

OP, a lahko dobimo rešitev?

Zgodovina sprememb…

Oberyn ::

AceD je izjavil:

S svetlobo, ker ima konstatno hitrost: iz sredine vagona hkrati posvetiš na oba konca vagona. Če prispe svetloba na oba cilja v istem času, se vagon ne premika, če je čas različen pa se premika. Relativno glede na sredino vagona sta dolžini poti sicer enaki, ampak če se vagon premika, se bo sprednji konec oddaljeval od mesta, kjer je svetloba začela svojo pot (sredina vagona) in bo zato rabila dalj časa do tega konca kot do zadnjega. Svetloba ima konstatno hitrost ne glede na hitrost vagona.

Treba je upoštevati, da mora rezulatat meritve priti še nazaj do opazovalca v sredini vagona, pri čemer se zgodi obraten postopek od meritve in se razlika v času izniči. Meritev časa po moje tu ni rešitev, ampak meritev valovne dolžine. Kaj se v tem primeru zgodi z izmerjeno valobno dolžino svetlobe? Na enem koncu imaš redshift, na drugem pa blueshift.

Metulj-1 ::

Bellatrix je izjavil:

AceD je izjavil:

S svetlobo, ker ima konstatno hitrost: iz sredine vagona hkrati posvetiš na oba konca vagona. Če prispe svetloba na oba cilja v istem času, se vagon ne premika, če je čas različen pa se premika. Relativno glede na sredino vagona sta dolžini poti sicer enaki, ampak če se vagon premika, se bo sprednji konec oddaljeval od mesta, kjer je svetloba začela svojo pot (sredina vagona) in bo zato rabila dalj časa do tega konca kot do zadnjega. Svetloba ima konstatno hitrost ne glede na hitrost vagona.
Je pa lažjo dobiti razliko, če je hitrost vagonov blizu svetlobne ;)


+1

Narobe. To opazi zunanji opazovalec. Opazovalec v vagonu trdi, da je svetloba dosegla oba konca vagona v istem času.

CaqKa ::

Bellatrix je izjavil:

Zaprt si v vagon na vlaku, pri cemer iz vagona ne mores videti saj nima oken. Upostevaj, da gre za zelo napreden vlak, ki med morebitnim premikanjem ne povzroca nobenih tresljajev ali sumenja ob oknih. Na sploh je 100% zvocno, 'tresljajno' in na vse druge mogoce nacine izoliran. Tudi signala ne mores sprejeti ali oddajati (odpade pomoc GPS).
Upostevaj, da je morebitno premikanje vlaka enakomerno ( s konstantno hitrostjo- ni pospesevanja ali zaviranja) in, da se vlak, ce se premika, premika povsem naravnost ( ne navzgor in ne navzdol).

Kako lahko ugotovis ali vlak miruje ali se premika ?
(Upostevaj pogoje)

to nam je profesor dal na uri fizike ... sem odgovoril da z kompasom v kolir se ne vozimo po ekvatorju. pa se mi je celi klas smejal.

SimplyMiha je izjavil:

Sicer pa je rešitev zelo enostavna. Vzameš nitko, recimo 1 meter, nanjo privežeš nekaj dost težkega, recimo zapestno uro, in primeš za drug konec nitke ter jo podržiš gor. Gravitacija naredi svoje.

Osnovnošolska fizika.

ne, ker za nihalo rabiš pospešek, tkaj ga pa nimaš.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: CaqKa ()

Oberyn ::

Metulj-1 je izjavil:

Narobe. To opazi zunanji opazovalec. Opazovalec v vagonu trdi, da je svetloba dosegla oba konca vagona v istem času.

Vendar bo valovna dolžina na enem koncu drugačna kot na drugem.

Metulj-1 ::

Zakaj? Izvor svetlobe in stene (odboj svetlobe)
se ne odaljujejo oz približujejp od tebe, kar je pogoj za blu oz. red shift.

SimplyMiha ::

CaqKa je izjavil:

ne, ker za nihalo rabiš pospešek, tkaj ga pa nimaš.

Gravitacija je pospešek.

Metulj-1 ::

CaqKa je dal dober predlog-kompas, samo ne smeš potovat v smeri S-J.

CaqKa ::

SimplyMiha je izjavil:

CaqKa je izjavil:

ne, ker za nihalo rabiš pospešek, tkaj ga pa nimaš.

Gravitacija je pospešek.

je pospešek navzdol. čehočeš da bo vrvica poševno pa rabiš še pospešk na stran, ki ga pa nimaš.

Metulj-1 je izjavil:

CaqKa je dal dober predlog-kompas, samo ne smeš potovat v smeri S-J.

ne smeš potovati po ekvatorju ali katerem koli njegovem vzporedniku, ali pa pravokotniku.
v dovolj dolgem času ugotoviš da se je tvoje pozicija po kompasu spremenila.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: CaqKa ()

šernk ::

SimplyMiha je izjavil:

CaqKa je izjavil:

ne, ker za nihalo rabiš pospešek, tkaj ga pa nimaš.

Gravitacija je pospešek.


je, ki pa ima nasprotno veliko silo na tleh vagona, ki ta pospešek izniči. In si spet pri mirovanju oziroma enakomernem gibanju.

kot je že nekdo rekel, mirovanje ali enakomerno gibanje je iz strani sil popolnoma enako.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.

Oberyn ::

Metulj-1 je izjavil:

Zakaj? Izvor svetlobe in stene (odboj svetlobe)
se ne odaljujejo oz približujejp od tebe, kar je pogoj za blu oz. red shift.

Ja maš prav, to spet samo za zunanjega opazovalca drži.

Oberyn ::

CaqKa je izjavil:

ne smeš potovati po ekvatorju ali katerem koli njegovem vzporedniku, ali pa pravokotniku. v dovolj dolgem času ugotoviš da se je tvoje pozicija po kompasu spremenila.

Ne, tudi kompas odpade, glede na vhodni pogoj "Na sploh je 100% zvocno, 'tresljajno' in na vse druge mogoce nacine izoliran." Torej izoliran si tudi od magnetnega polja. Prekleto, mora biti en zahrbten trik.

Evolve ::

potegneš vn telefon pa greš na fejsbuk, snapchat in daš sliko na twiter.. zakaj bi sploh rabu vedit a se vlak premnika in kje si

mailer ::

Torej rešitev je? Pa brez tistega sranja o merjenju svetlobe itd.
Asus B560-I, Intel 11500, Corsair 16GB 3200MHz

technolog ::

Odogovor iz knjige, od koder je to vprašanje:

No. Since the windowless car in an exceptionally smooth train moving at a constant velocity is an inertial reference frame and all of the laws of physics are the same in any inertial frame, there is no way for you to tell if you are moving or not.

Bellatrix ::

Se opravicujem. Najbrz bi mogel ze v naprej povedati, da resitve ne poznam. To je bilo misljeno bolj v smislu, da si razgibamo mozgane. Kolikor vem se v takem zaprtem sistemu pod temi pogoji tega sploh ne da ugotoviti. Ampak nekdo, nekoc bo ze vedel.

Naj se dodatno izjasnim glede pogojev. Vagon je zaprt v smislu, da vanj ne more priti nobena znana informacija; prav tako pa ga nic ne more zapustiti. Edina sila, ki jo potnik obcuti je gravitacija zemlje (ki je konstantna). Torej se vlak, ce se giblje, giblje vedno na enaki oddaljenosti od sredisca zemlje.

In ja, za potnika merjenje svetlobe iz sredisca vagona do sten najbrz ne bo prislo v postev.
People are quick to judge and slow to correct themselves.

Oberyn ::

Ah škoda, pričakoval sem kakšen zvit trik.

opeter ::

Kaj pa je narobe z mojim odgovorom? A menite, da se luža rahlo "ne premika" tudi pri konstatni hitrosti? Torej neke vrste valovanja?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: opeter ()

Metulj-1 ::

Ja, rešitve ni. Poba v vlaku ima vso pravico trdit, da on miruje. Mogoče bi se dalo ugotovit kaj na podlagi raztezanja prostora, vendar se mi trenutno ne da razmišljat.
«
1
2

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Obvestilo in pouk kršitelju (zaradi prehoda čez železniške tire) (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Na cesti		13230451 (27278) darkolord
»

Zakaj muhe v avtu ne prilepi na zadnjo sipo ? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		6214066 (11673) dronyx
»

"hitrost časa" (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija		1039357 (7890) gani-med
»

Time Dilation (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija		796704 (5892) gani-med
»

Splošna teorija relativnosti - puzzled (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija		1029015 (7467) gani-med

Več podobnih tem