» »

Uganka

Uganka

1
2
»

Yacked2 ::

opeter je izjavil:

Kaj pa je narobe z mojim odgovorom? A menite, da se luža rahlo "ne premika" tudi pri konstatni hitrosti? Torej neke vrste valovanja?


jaz trdim, da se sedajle ne premikam, trdno sedim na svoje stolu pred ekranom. Astronavt v vesolski postaji bo trdil, da se počasi premikam (zemljino kroženje okoli svoje osi). Vesolec bo pa trdil da z izjemno veliko hitrostjo padamo skozi vesolje...

Če se giblješ s konstantno hitrostjo (tako velikost kot smer - vektor), se popolnoma isto, kot če bi miroval. Vsa tista nihala ti čisto nič ne povedu, tudi scanje sredi vagona ti ne pomaga.
Korak naprej ni vedno ustrezen...sploh če si na robu prepada!

Metulj-1 ::

Ima kdo mnenje o tem če masa na kakeršen koli način, pušča sledi v prostoru po katerem potuje (glede na to, da ga spreminja)?

Oberyn ::

opeter je izjavil:

Kaj pa je narobe z mojim odgovorom? A menite, da se luža rahlo "ne premika" tudi pri konstatni hitrosti? Torej neke vrste valovanja?

Pri premem (nepospešenem) gibanju na lužo ne bo delovala nobena sila in se bo zato obnašala enako, kot če se vagon ne bi premikal.

Metulj-1 ::

V primeru vnetja mehurja bo na lužo vplivala sila bakterij ki plavajo v njej. (kar pa je irelevantno v zvezi z to temo).

Oberyn ::

Metulj-1 je izjavil:

Ima kdo mnenje o tem če masa na kakeršen koli način, pušča sledi v prostoru po katerem potuje (glede na to, da ga spreminja)?

A ni posebna teorija relativnosti ravno tega ovrgla? V tem primeru bi lahko gledal na prostor kot na referenčni okvir gibanja - ideja etra.

Okapi ::

Kompas ne deluje, ker je lahko vagon magnetno izoliran. Ne more pa biti vagon težnostno izoliran. Težnost na Zemlji ni povsod enaka.
Gravity anomaly @ Wikipedia

Če bi imel s sabo dovolj natančen gravimeter, bi pogledal, če se težnost kaj spreminja, in če se spreminja, se očitno premikaš.

technolog ::

Ne, lahko se premika samo okolica.

WallSreet ::

Bedna fora.....

Okapi ::

šernk je izjavil:

Če bi imel s sabo vrtalnik lahko tudi luknjo izvrtam pa vidim ven.

enostavno na podlagi podanih podatkov lahko rečeš le da se vagon giblje, zaradi vrtenja zemlje. Ugotoviti ali se vagon glede na zemljo premika ali ne pa ni mogoče.

In kakšna je razlika, če se premika vlak ali okolica? Vagon v obeh primerih ni več tam, kjer je bil na začetku in to je tisto, kar hočeš ugotoviti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

šernk ::

Če bi imel s sabo vrtalnik lahko tudi luknjo izvrtam pa vidim ven.

enostavno na podlagi podanih podatkov lahko rečeš le da se vagon giblje, zaradi vrtenja zemlje. Ugotoviti ali se vagon glede na zemljo premika ali ne pa ni mogoče.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.

dragana ::

Meni je še vedno najboljša rešitev moja(ideja z vrati), ker sigurno deluje in ni v nasprotju z začetnimi parametri.

Če pa iz fizikalnega stališča pogledam na problem, bi se dalo nekaj malega špekulirat le, če se vlak zelo hitro giblje in ne pelje točno po ekvatorju. V tem primeru skočiš navpično v zrak in pogledaš kje pristaneš. Če se vlak giblje od enega pola proti drugemu, bi moral pristati rahlo drugje zaradi Coriolisovih sil, če pa potuješ od V proti Z bi moral vlak celi čas delat ovinek in bi pristal proti zunanjemu tiru (na transibirski železnici je baje en tir zaradi tega bolj izrabljen kot drugi).
Če gre vlak zmerno počasi, najbrž nebi nič opazil.

Okapi ::

šernk je izjavil:

Če bi imel s sabo vrtalnik lahko tudi luknjo izvrtam pa vidim ven.

enostavno na podlagi podanih podatkov lahko rečeš le da se vagon giblje, zaradi vrtenja zemlje. Ugotoviti ali se vagon glede na zemljo premika ali ne pa ni mogoče.

Z gravimetrom lahko to ugotoviš.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Buddah ::

Rahlo offtopic.
Torej je enako če trdiš, da se premika vlak ali pa če se premika "zemlja"?

šernk ::

Torej je enako če trdiš, da se premika vlak ali pa če se premika "zemlja"?


vlak se v vsakem primeru premika glede na sonce, zato ker sse glede na sonce zemlja premika. Lahko pa se vlak giblje še glede na zemljo.

vsak sistem je treba razdeliti ali ga gledamo kot da smo del sistema, ali pa sistem opazujemo od zunaj.

fizikalno je tako pri enakomernem gibanju kot pri mirovanju vsota vseh sil, ki na telo delujejo enaka nič.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.

Yacked2 ::

dragana je izjavil:

Meni je še vedno najboljša rešitev moja(ideja z vrati), ker sigurno deluje in ni v nasprotju z začetnimi parametri.

Če pa iz fizikalnega stališča pogledam na problem, bi se dalo nekaj malega špekulirat le, če se vlak zelo hitro giblje in ne pelje točno po ekvatorju. V tem primeru skočiš navpično v zrak in pogledaš kje pristaneš. Če se vlak giblje od enega pola proti drugemu, bi moral pristati rahlo drugje zaradi Coriolisovih sil, če pa potuješ od V proti Z bi moral vlak celi čas delat ovinek in bi pristal proti zunanjemu tiru (na transibirski železnici je baje en tir zaradi tega bolj izrabljen kot drugi).
Če gre vlak zmerno počasi, najbrž nebi nič opazil.


Tudi če bi se gibal z 5000 km/h ampak konstantno ti ne bi čutil nič.
Korak naprej ni vedno ustrezen...sploh če si na robu prepada!

Meizu ::

dzinks63 je izjavil:

Če se vlak pelje po površini zemlje kot naravnost ima kljub temu krožno gibanje po obodu zemlje, torej stopiš na dovolj natančno tehtnico in če se vlak giblje boš tehtal manj, kot če miruje in večja kot bo hitrost vlaka, večja bo razlika, lahko tudi izračunaš hitrost vlaka, pri ubežni hitrosti vlaka (za zemljo velja 11,2 km/s) bo tehtnica kazala nulo.


+1

Načeloma bi morali poiskati najbolj praktično solucijo tega problema, eni predvidevate, da imaš na vlaku v uporabo postavljen laboratorij za kvantno fiziko.

dragana ::

Yacked2 je izjavil:



Tudi če bi se gibal z 5000 km/h ampak konstantno ti ne bi čutil nič.



A sem kje rekel, da bi kaj čutil?

_Dormage_ ::

Vlak se vedno giba. Če miruje po dimenziji prostora se giblje s svetlobno hitrostjo skozi čas.

Meizu ::

Vsaka materija je konstantno v gibanju. Kompletno mirovanje namreč pomeni stanje absolutne ničle.

Vendar to ni point tukaj. Lahko se gremo kvantno fiziko in komot predpostavimo, da se vlak gotovo giba. Ampak realno se mi pa zdi dzinksova ideja najbolj zanimiva. Je pa res, da so razlike v teži glede na realno hitrost vlaka in stanje mirovanja tako majhne, da bi potrebovali res kompletno mirovanje objekta na tehtnici. In zelo dobro tehtnico. Ampak ja, če postavimo nek drugi objekt na tehtnico (npr. zapestno uro), bi se to dejansko dalo izračunat IMO.

_Dormage_ ::

Meizu je izjavil:

Vsaka materija je konstantno v gibanju. Kompletno mirovanje namreč pomeni stanje absolutne ničle.

Vendar to ni point tukaj. Lahko se gremo kvantno fiziko in komot predpostavimo, da se vlak gotovo giba. Ampak realno se mi pa zdi dzinksova ideja najbolj zanimiva. Je pa res, da so razlike v teži glede na realno hitrost vlaka in stanje mirovanja tako majhne, da bi potrebovali res kompletno mirovanje objekta na tehtnici. In zelo dobro tehtnico. Ampak ja, če postavimo nek drugi objekt na tehtnico (npr. zapestno uro), bi se to dejansko dalo izračunat IMO.


Kvantne ni potrebno. Torija relativnosti je dovolj.
Prižgemo luč v vagonu in izmerimo njeno hitrost s pomočjo fotorezistorja, ki ga imamo slučajno v žepu. Razlika izmerjene hitrosti in hitrosti svetlobe je hitrost vlaka.

Yacked2 ::

_Dormage_ je izjavil:

Meizu je izjavil:

Vsaka materija je konstantno v gibanju. Kompletno mirovanje namreč pomeni stanje absolutne ničle.

Vendar to ni point tukaj. Lahko se gremo kvantno fiziko in komot predpostavimo, da se vlak gotovo giba. Ampak realno se mi pa zdi dzinksova ideja najbolj zanimiva. Je pa res, da so razlike v teži glede na realno hitrost vlaka in stanje mirovanja tako majhne, da bi potrebovali res kompletno mirovanje objekta na tehtnici. In zelo dobro tehtnico. Ampak ja, če postavimo nek drugi objekt na tehtnico (npr. zapestno uro), bi se to dejansko dalo izračunat IMO.


Kvantne ni potrebno. Torija relativnosti je dovolj.
Prižgemo luč v vagonu in izmerimo njeno hitrost s pomočjo fotorezistorja, ki ga imamo slučajno v žepu. Razlika izmerjene hitrosti in hitrosti svetlobe je hitrost vlaka.


Valonvni pojavi, kot se tale doplerjev pojav se pojavijo, ko se giblje oddajnik oz. prejemnik (ali pa kar oba), če sta oba v istem sistemu ne bo nič. Tudi če vlak gre z nadzvočno hitrostvo v vagonu nebo mahov stožec.
Korak naprej ni vedno ustrezen...sploh če si na robu prepada!

MUC ::

_Dormage_ je izjavil:

Meizu je izjavil:

Vsaka materija je konstantno v gibanju. Kompletno mirovanje namreč pomeni stanje absolutne ničle.

Vendar to ni point tukaj. Lahko se gremo kvantno fiziko in komot predpostavimo, da se vlak gotovo giba. Ampak realno se mi pa zdi dzinksova ideja najbolj zanimiva. Je pa res, da so razlike v teži glede na realno hitrost vlaka in stanje mirovanja tako majhne, da bi potrebovali res kompletno mirovanje objekta na tehtnici. In zelo dobro tehtnico. Ampak ja, če postavimo nek drugi objekt na tehtnico (npr. zapestno uro), bi se to dejansko dalo izračunat IMO.


Kvantne ni potrebno. Torija relativnosti je dovolj.
Prižgemo luč v vagonu in izmerimo njeno hitrost s pomočjo fotorezistorja, ki ga imamo slučajno v žepu. Razlika izmerjene hitrosti in hitrosti svetlobe je hitrost vlaka.


LOL... svetloba ne sešteva hitrosti, kot si ti predstavljaš ampak je vedno konstantna, ker se prilagaja čas in pot, dda a to vedno drži.. to je point Einsteina.

_Dormage_ ::

@MUC
Narobe napisal.
Hitrost svetlobe je konstanta, ampak čas, ki ga potrebuje, da prepotuje neko razdaljo ni.
Je bil bolj troll kot karkoli, ker Galilean invariance @ Wikipedia

opeter ::

Hvala za odgovore.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

dzinks63 ::

Da malo nadgradim zadevo, če bi bili tiri močno pritrjeni na površino zemlje in vlak nebi mogel zdrsniti z njih, kot je na primer vlak smrti ter bi drvel večjo hitrostjo od ubežne, bi lahko hodili po stropu vlaka obrnjeni z glavo navzdol proti zemlji, v tem primeru tehtnice ne rabimo, saj je to dovolj za dokaz, da se vlak giblje in celo ocenimo lahko s približno kakšno hitrostjo.

pirat ::

dzinks63 je izjavil:

Da malo nadgradim zadevo, če bi bili tiri močno pritrjeni na površino zemlje in vlak nebi mogel zdrsniti z njih, kot je na primer vlak smrti ter bi drvel večjo hitrostjo od ubežne, bi lahko hodili po stropu vlaka obrnjeni z glavo navzdol proti zemlji, v tem primeru tehtnice ne rabimo, saj je to dovolj za dokaz, da se vlak giblje in celo ocenimo lahko s približno kakšno hitrostjo.


Pa bi v tem primeru sploh vedel, da hodis po stropu vagona (razen eventuelno po obliki in razporeditvi notranje opreme vagona)?
Mislim da ne, ter da bi pri hoji po stropu imel enak obcutek "da je vse normalno", edino moč same "gravitacije" in posledicno tvoja teza bi bila odvisna od hitrosti vlaka..

dzinks63 ::

Seveda če je vagon opremljen ni problema, se ve takoj kaj strop in vse ostalo, če pa je popolna okrogla pisksna brez vsega pa malo težje, mora zopet pridet tehtnica kot pomoč za določevanje gibanja, je samo en error, ko je hitrost vlaka takšna, da te točno z enako silo lepi na strop kot sam tehtaš, v tem primeru si v temi in ne veš nič. Malo precizirajmo vse skupaj, svojo težo težko tehtaš na pet ali več decimalk grama natančno, saj ko že vdihneš in izdihneš podreš vse. Na mejnih področjih tehtanje lastne teže ne pride v poštev, ampak le točno izmerjene in deklarirane uteži. Ko pa so odstopanja večja, se pa itak iz aviona vidi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: dzinks63 ()

dragana ::

Koliko pa bi stehtal razlike v %, če se vagon premika samo z 0,5m/s? A imamo take tehtnice?

Meizu ::

Ja, pač zadeva je zelo situacijska. V tem primeru boš pač težko izmeril zadevo, razen če imaš slučajno zelo občutljivo analogno tehtnico in z močnim mikroskopom na atomarni ravni opazuješ spremembe.

Okapi ::

Kakšne so dejansko cifre? Kolikšna je največja natančnost tehtnic? Recimo da vlak vozi z običajnimi 100 km/h, ne s fantazijskimi 40.000 km/h, kolikor je ubežna hitrost.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Obvestilo in pouk kršitelju (zaradi prehoda čez železniške tire) (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Na cesti
13228124 (24951) darkolord
»

Zakaj muhe v avtu ne prilepi na zadnjo sipo ? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6213059 (10666) dronyx
»

"hitrost časa" (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1038582 (7115) gani-med
»

Time Dilation (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
796259 (5447) gani-med
»

Splošna teorija relativnosti - puzzled (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1028507 (6959) gani-med

Več podobnih tem