Kredit vezan na švicarske franke

A sem rekel, da jih je kdo silil. Tako pač banke manipulirajo z ljudmi.
Seveda ne z vami v tej temi, ker imate dovolj denarja in noben ne rabi kredita. Če pa že pa točno veste kako ravnati v takšnih situacijah.
...žal pa niso vsi tako pametni in pač zaupajo nasvetom inštitucij...

Hočeš reči, ignorirajo opozorila o tveganju?

Dajmo nekaj razjasnit, ko takole tepemo prazno slamo... Vsak obrok MORA pokriti vsaj natečene obresti. Kaj od obroka ostane, gre v kritje glavnice. Ker se FO odobrava kredit na trenutne redne prilive, se obračunava linearno, torej po metodi Even Payment.
Zakaj pa pišem, da mora obrok pokriti natečene obresti? Zato, ker bi se sicer obresti stekale v glavnico, ki bi ostala nedotaknjena, in pridemo do (vidi čuda!) obrestno obrestnega računa.
In z even payment metodo se kreditojemalec zaveže, da bo celotno kreditno obdobje imel enak delež prilivov (absolutno, ne relativno) imel obremenjen s kreditom, medtem, ko bi v primeru principal payment metode vsak mesec imel spet prosta sredstva za dodatno zakreditiranje...
Tistim, ki pa pišete o nategovanju banke... Jaz sem ob najemu kredita dobil natančen amortizacijski plan odplačevanja kredita, za referenco pa je bil uporabljen tedanji EURIBor s pripisom, da sem mi obrok na novo obračuna vsakih 6 mesecev po veljavnem EURIBorju. To sem sprejel in ne vem, kje je tu nateg... V kolikor bo šel EURIBor gor, točno vem, kaj me čaka...

Hecno je da so bili "švicarji" tiho ko smo tisti s krediti v EUR plačevali znatno višje obroke za isto višino kredita. Zdaj pa bi radi da vsi solidarizirajo z njimi. Jaz sem tudi vložil 10k eurov v delnice čez sedem let pa sem komaj polovico ven dobil pa kaj. Sem pač tvegal in izgubil.

V švici ti ga da vsaka... če si kreditno sposoben.

Dajmo pojasniti tole:

1) Banki je načeloma vseeno ali je tvoj kredit v EUR ali CHF.
Zanjo je to nevtralno, ker je njena pozicija (kar se valutnega tveganja tiče) zaprta. Edina razlika (ki pa niti pod razno ni materialno pomembna) je ta, da ti:
- banka zaradi praviloma nekoliko nižjega LIBOR-ja (ki je osnova za CHF kredit) lahko da za kakšno stotinko višjo maržo na obrestnem pribitku in tega ne boš opazil, vendar se
- banka obenem izpostavi višjemu kreditnemu tveganju (večje je tveganje, da je kreditojemalec precenil svojo sposobnost vračanja kredita, saj se dodatno izpostavlja valutnemu tveganju, ki ga v prihodnosti lahko finančno podre).

2) kaj dejansko pomeni kredit v CHF (oz. potek v praksi...)
Kreditojemalec pride v banko in želi posojilo. Vsi kreditojemalci so potrebovali izplačilo v EUR (npr. 100.000 EUR za nakup stanovanja). Recimo dejanski podatki na trgu za začetek januar 2007:
tečaj EURCHF=1,61
EURIBOR=3,61%
LIBOR=2,20%
posojilo na 20 let, klasično mesečno odplačevanje posojila, banka ti določi pribitek 2,50%

Možnost je bila najem (recimo podatki za januar 2007):
- posojila 100.000 EUR, po obrestni meri EURIBOR + 2,50%
- posojilo v višini 161.000 CHF po obrestni meri LIBOR + 2,50

v obeh primerih si kot fizična ocena dobil izplačano 100.000 EUR, s katerimi si si kupil stanovanje.
V obeh primerih bo banka služila obrestni pribitek v višini 2,50% letno od danega posojila.
Razlika je samo za fizično osebo (kreditojemalca) v višini obroka.
Če gre za klasično anuitetno posojilo na 20 let (240 obrokov) je pri danih pogojih (skupna obrestna mera v CHF=4,70%, skupna obrestna mera v EUR pa 6,11%) začetni mesečni obrok znašal:
- pri EUR posojilu cca. 722 EUR
- pri CHF posojilu cca. 1.036 CHF (kar je preračunano po tečaju 1,61 ki veljal ob odobritvi pomenilo 643 EUR...)

Ko je kreditojemalec videl razliko med 722 EUR mesečnega obroka (za EUR posojilo) in 643 EUR obroka (za CHF posojilo) ga je predmetno preslepilo na način, da je dejansko pričel verjeti, da je višina obroka pri CHF kreditu enaka 643 EUR... Pa ni! Višina obroka je ves čas pogodbe enaka 1.036 CHF in to je tisto, kar je kreditojemalec v pogodbi dejansko podpisal..., ko je potem tečaj EURCHF narastel (recimo do današnjega nivoja 1,02) se v EUR preračunani obrok spremeni v 1.015 EUR. Sprememba je posledica valutnega tveganja, kar se tiče banke in obrestne mere se ves čas ni spreminjalo absolutno nič. Banka je na svoji strani ves čas svoj kredit vrednotila v višini 1.036 CHF mesečno...

3) Kaj pomeni zaprta pozicija banke ?
Zaprta pozicija banke pomeni, da je banka v tistem trenutku, ko je tebi odobrila kredit v CHF, tudi najela svoje vire (oz. odprla obveznost na svoji strani) v CHF. Sprememba tečaja EURCHF je zanjo nevtralna. Ona od tebe zahteva znesek v protivrednosti 1.036 CHF in na drugi strani je ona dolžna na medbančnem trgu drugim znesek v CHF in oboje se giblje v isto smer... Zaslužek banke je le razlika med pribitkom 2,50% ki so ga zaračunali tebi kot fizični osebi, ter pribitkom, ki ga je morala banka plačati za CHF vir na medbančnem trgu..

lp

Ja, lahko zakomplicirava še s pasivnimi obrestnimi merami, pa prihodki od transakcijskega bančništva, itd., ampak glede na napisano v tej temi kjer ima marsikdo resne težave že z razumevanjem osnovnega koncepta valutnega tveganja, jaz debate ne bi širil. Je pa iz primera tudi lepo razvidno, da se tak kreditojemalec v obeh primerih odpre obrestnemu tveganju (tveganje rasti EURIBOR ali LIBOR obrestne mere), samo v enem primeru pa se odpre valutnemu tveganju... in ključno je naslednje: obrestno tveganje ti poveča samo znesek obresti, valutno tveganja pa ti poveča kar vrednost celotne glavnice kredita !

in slovenske banke, ki so odobravale kredite v CHF, so vse te franke težko dobile kje drugje kot pa na medbančnem trgu. Depozitov v CHF je bilo zanemarljivo.

damirez je 27. jan 2015 ob 20:36 izjavil:

To me zanima. Ali so res franke dobile ali so zgolj dali evre, da frankov ni bilo v igri nikjer, razen v pogodbi?

vseeno kaj? dali so evre oni so vložili po svoji presoji, so pa dolžni servisirat kredit po pogodbi. simpl.

pirat je 27. jan 2015 ob 19:54 izjavil:

Dajmo pojasniti tole:

1) Banki je načeloma vseeno ali je tvoj kredit v EUR ali CHF.
Zanjo je to nevtralno, ker je njena pozicija (kar se valutnega tveganja tiče) zaprta. Edina razlika (ki pa niti pod razno ni materialno pomembna) je ta, da ti:
- banka zaradi praviloma nekoliko nižjega LIBOR-ja (ki je osnova za CHF kredit) lahko da za kakšno stotinko višjo maržo na obrestnem pribitku in tega ne boš opazil, vendar se
- banka obenem izpostavi višjemu kreditnemu tveganju (večje je tveganje, da je kreditojemalec precenil svojo sposobnost vračanja kredita, saj se dodatno izpostavlja valutnemu tveganju, ki ga v prihodnosti lahko finančno podre).

2) kaj dejansko pomeni kredit v CHF (oz. potek v praksi...)
Kreditojemalec pride v banko in želi posojilo. Vsi kreditojemalci so potrebovali izplačilo v EUR (npr. 100.000 EUR za nakup stanovanja). Recimo dejanski podatki na trgu za začetek januar 2007:
tečaj EURCHF=1,61
EURIBOR=3,61%
LIBOR=2,20%
posojilo na 20 let, klasično mesečno odplačevanje posojila, banka ti določi pribitek 2,50%

Možnost je bila najem (recimo podatki za januar 2007):
- posojila 100.000 EUR, po obrestni meri EURIBOR + 2,50%
- posojilo v višini 161.000 CHF po obrestni meri LIBOR + 2,50

v obeh primerih si kot fizična ocena dobil izplačano 100.000 EUR, s katerimi si si kupil stanovanje.
V obeh primerih bo banka služila obrestni pribitek v višini 2,50% letno od danega posojila.
Razlika je samo za fizično osebo (kreditojemalca) v višini obroka.
Če gre za klasično anuitetno posojilo na 20 let (240 obrokov) je pri danih pogojih (skupna obrestna mera v CHF=4,70%, skupna obrestna mera v EUR pa 6,11%) začetni mesečni obrok znašal:
- pri EUR posojilu cca. 722 EUR
- pri CHF posojilu cca. 1.036 CHF (kar je preračunano po tečaju 1,61 ki veljal ob odobritvi pomenilo 643 EUR...)

Ko je kreditojemalec videl razliko med 722 EUR mesečnega obroka (za EUR posojilo) in 643 EUR obroka (za CHF posojilo) ga je predmetno preslepilo na način, da je dejansko pričel verjeti, da je višina obroka pri CHF kreditu enaka 643 EUR... Pa ni! Višina obroka je ves čas pogodbe enaka 1.036 CHF in to je tisto, kar je kreditojemalec v pogodbi dejansko podpisal..., ko je potem tečaj EURCHF narastel (recimo do današnjega nivoja 1,02) se v EUR preračunani obrok spremeni v 1.015 EUR. Sprememba je posledica valutnega tveganja, kar se tiče banke in obrestne mere se ves čas ni spreminjalo absolutno nič. Banka je na svoji strani ves čas svoj kredit vrednotila v višini 1.036 CHF mesečno...

3) Kaj pomeni zaprta pozicija banke ?
Zaprta pozicija banke pomeni, da je banka v tistem trenutku, ko je tebi odobrila kredit v CHF, tudi najela svoje vire (oz. odprla obveznost na svoji strani) v CHF. Sprememba tečaja EURCHF je zanjo nevtralna. Ona od tebe zahteva znesek v protivrednosti 1.036 CHF in na drugi strani je ona dolžna na medbančnem trgu drugim znesek v CHF in oboje se giblje v isto smer... Zaslužek banke je le razlika med pribitkom 2,50% ki so ga zaračunali tebi kot fizični osebi, ter pribitkom, ki ga je morala banka plačati za CHF vir na medbančnem trgu..

lp

Sem že pokazal, da to ni čisto res. Bankin pribitek se obračuna v CHF, plačam pa ga v EUR in ostane banki. Če torej banka po tvojem doda 2,50 % pribitka na LIBOR (recimo, da je banka denar dobila po LIBOR + 0 %) pri znesku 161.000 CHF, potem je to letno 4025 CHF, kar je pri tvojem izhodiščnem tečaju 1,61 EUR/CHF enako 2500 EUR. Če tečaj naraste na 1,02 iz tvojega primera, pa to pomeni 3946 EUR letno samo iz naslova pribitka, za katerega banka ne kupi frankov ampak jih lepo pobaše v žep. Razlika je na letnem nivoju kar 1446 EUR ali neverjetnih 58 % glede na izhodiščnih 2500 EUR. Tako, da je banki še kako v interesu, da frank raste.

Pa spet nisi upošteval, da LIBOR/EURIBOR nista kar naravni danosti, ampak ju določajo ravno te iste banke, ki kreditirajo. Tako, da nič ne pomaga... zadeva je nateg in to je vse.

Unilseptij je 27. jan 2015 ob 21:17 izjavil:

zadeva je nateg in to je vse.

Kredit je že po definicij 'nateg'. Ne vem pa kdo te sili da ga vzameš... sploh ob dejstvu da veš v kaj se spuščaš.

Krediti 2007-2008 definitivno niso bili poceni. So se pa pocenili 2009 ja. Hec je bil v tem, da je CHF LIBOR bil za približno dve odstotni točki nižji od EURIBOR. In zato so bili CHF krediti privlačnejši a ne.

Unilseptij je 27. jan 2015 ob 21:17 izjavil:

... zadeva je nateg in to je vse.

Prosim opiši mi, kako bi taista zadeva bila nateg, da bi tečaj CHF zanihal v pri varčevalcem? Pa prosim, ne piši, da so banke leta 2007 vedele, kaj se bo zgodilo 15.1.2015...

Unilseptij > Če tečaj naraste na 1,02 iz tvojega primera, pa to pomeni 3946 EUR letno samo iz naslova pribitka, za katerega banka ne kupi frankov ampak jih lepo pobaše v žep.
Ne smeši se več. Pribitek banke v višini 2,50% letno pri glavnici 161.000 CHF znaša 4.025 CHF. Razumeš, v CHF. Ne vem zakaj vseskozi tole preračunavaš v EUR in iščeš neke zarote.

Unilseptij > LIBOR/EURIBOR nista kar naravni danosti, ampak ju določajo ravno te iste banke, ki kreditirajo.
LIBOR in EURIBOR se določata na trgu kot posledica povpraševanja in ponudbe po denarju. Če misliš, da tukaj SLO banke lahko kaj vplivajo se precej motiš.

Bom pa zaključil z debato, vidim da si sveto prepričan v svoj prav.

thramos je 28. jan 2015 ob 07:44 izjavil:

perci je 28. jan 2015 ob 00:14 izjavil:

Tisti, ki mislite, da banke služijo pri kreditojemalcih na račun tečajnih razlik, se raje vprašte, zakaj banka preprosto ne kupuje poceni švicarjev (takrat ko so poceni) in jih drago prodaja (ko so dragi)? Zakaj mora to narediti v obliki kredita, če pa lahko to zelo enostavno (in še z vzvodom) naredi na denarnem trgu?

Saj to počnejo. Z valutami, vrednostnimi papirji, obveznicami ...

Moj point je, da ne rabijo tvojih kreditov v CHF, da bi to počeli. Lahko to bolj ugodno, z manjšimi provizijami in tečajnimi razlikami počnejo na druge načine.

Kaj je pa tvoj point?

Daj ne bluzi in raje pojasni zakaj bi se banke zajebavala z krediti, če bi bil njihov namen trgovanje na denarnem trgu, ki ga opisuješ?

Kdo trdi da banke ne trgujejo z valutami? Daj vsaj preberi preden pišeš. Gre se za to, da banke NE rabijo kreditov zato, da trgujejo z valutami in je brezvezno nabijanje kako so banke pri izdajanju KREDITOV v švicarjih ustvarjale dobičke z valutnim trgovanem.

Torej nabijaš v tri dni in ne razumeš o čem teče debata? Next please.

To velja zate in percija, samo vajini poizkusi izpasti pametni izpadejo ... precej zabavno.

Najlažje je odgovornost prenašati na druge in hliniti zavedenost namesto neumnosti.

Mislim pa da bi forum potreboval nove oznake. Poleg Persona rudis in persona non grata, bi lahko dodali še Persona CHF :)

sandmat je 28. jan 2015 ob 10:18 izjavil:

daj prosim preberi kaj folk piše in nehaj trollat.

Sej berem. Argumentirat, da se banke pri kreditih ne izpostavljajo valutnim tveganjem s tem, da banke ne trgujejo z valutami je neumnost. Argumentirat poštenost bank s sklicevanjem na način določanja referenčnih obrestnih mer še večja.

Pa še enkrat, sploh ne zagovarjam nikakršnih zarot in menim, da gre v praktično vseh primerih slovenskih kreditojemalcev za lahkomiselnost. Ampak če pametnjakoviči trosijo neumnosti ...

thramos - prosim citat, kdaj sem rekel, da banke ne trgujejo z valutami.

Hvala.

Jezus, misliš, da se kreditni sektor v bankah ukvarja z naložbami? No, se ne.

Najboljše bi bilo če se vse te švicarske kredite prenese na slabo banko, kreditojemalcem pa se vrnejo že plačani obroki,
pa vsakemu še 2 vikend karti za terme Banovci za nagrado. Lako tudi terme Čatež če je komu bližje.

perci je 28. jan 2015 ob 17:16 izjavil:

Banke se lahko ukvarjajo z valutnimi tveganji ne glede na to, ali ti vzameš kredit v CHF ali ne. Prav dol jim visi v kateri valuti ga vzameš. Vsi ti vaši krediti so pokriti z nakupi frankov.

Valutne špekulacije se gredo z drugim denarjem, ne s tem od kreditov.

Pa da ne bo kdo mislil, da banke to delajo kej zlo špekulativno. Zelo so konzervativne pri tem. Pozicije so odprte na nivoju minut, mogoče ur.

Zato, sorry, 30 letnih špekulacij se pač ne gredo, če pa se to kera banka gre, je treba njihovo vodstvo takoj zapret. Pa ne zaradi tega, ker bi služile na folku, ampak ker je to tako tveganje, da ga BSI ne sme dovolit.

Zakaj potem vse banke v letnih poročilih, pot točko v smislu "upravljanje valutnih tveganj" navajajo "kredite in terjatve"? Zakaj se znajdejo v letnih poročil stavki kot "Skupina je v letu 2013 izkazovala izpostavljenost valutnemu tveganju iz naslova dolge valutne bilančne pozicije v drugih valutah v višini 3169 tisoč evrov"?

Možno. Ampak med valutnimi tveganji vodijo tudi "krediti strankam, ki niso banke". V CHF.

Jest sem ga poplačal...