Upoštevanje prometnih predpisov na slovenskih cestah

Sem odgovoril, ampak se mi zdi, da anketa predvideva, da se po cestah vozijo samo motorna vozila, kar je narobe.

M-XXXX> Bo kar pravilno.

Ne, ne bo.

M-XXXX> Razen če ciljaš na tisto računsko napako, ki jo predstavljajo kolesarji?

Med drugim. Vsekakor osebna vozila daleč najbolj ovirajo promet na cestah, po njih pa zagotovo vozijo tudi druga vozila, vključno s kolesi, ki v prometnih središčih predstavljajo več kot 10% vseh uporabnikov cest.

M-XXXX> To je tako, kot da bi želel vseslovenski popis prebivalstva, popisat bi šel samo cigane potem pa povzel ugotovitve za celo slovenijo

Ne, ni. Na statistiko se spoznaš slabše, kot se zajec na boben.

jype je 19. maj 2014 ob 20:46 izjavil:

Sem odgovoril, ampak se mi zdi, da anketa predvideva, da se po cestah vozijo samo motorna vozila, kar je narobe.

Zakaj bi delal anketo o tistih za katere ne veljajo predpisi, kako jih naj pol kršijo?

Jype, kaj kompliciraš nekaj, izpolni če hočeš, če ne pa ne. Pač se je avtor odločil za taka vprašanja.

Veliko krsitev je taksnih da ljudje vedo da delajo prekrsek.

Vecji problem je takrat, ko ljudje krsijo predpise zato ker niti ne vedo, da je prekrsek. Mas kar nekaj takih optimistov tudi na forumu.

Vedno, kadar ne voziš po predpisih, to delaš načrtno ali pa predpisov ne poznaš

Vsem, ki nimajo super solatkovih moci, se seveda lahko zgodi tudi, da kak prometni prekrsek storimo zaradi napake/nepozornosti.

Za kolesarje je ta anketa tako in tako nesmiselna, saj velika vecina (vsaj po LJ) krsi pravila nonstop.
Ne razumem zakaj sem eden redkih ki sestopi s kolesa pred znakom za enosmerno (ki nima dopolnilne table za kolesa), zakaj se toliko ljudi vozi po plocnikih, zakaj se toliko kolesarjev z dragimi kolesi vozi po cestiscu namesto po kolesarski stezi, zakaj toliko kolesarjev in pescev ne uposteva rdeci luci (tole je vsaj za dva velikostna reda vecja stevilka krsitev kot pri avtomobilih), zakaj sem recimo eni zenski izbil tri zobe ko mi je pripeljala nasproti po kolesarski stezi (jasno v napacni smeri). A je tako tezko preckat cesto, iti pes 100m, ne ogrozat pescev na vsakem koraku?
Pravila so zato da se spostujejo, 'bem 'im neko nadnaravno bitje!
Ne pa da kot pesec po LJ ves cas pazim od kje bo priletel kolesar z 20km/h+ ...

solatko je 20. maj 2014 ob 11:02 izjavil:

V prometu napake/nepozornost nista priporočeni kategoriji. Policaj te kaznuje tako za namerni, kot za prekršek iz nepozornosti (jaz bi te v tem primeru kaznoval strožje, če prometna varnost ni ogrožena, saj če voziš nepozorno in z napakami, si bolj nevaren, kot voznik, ki prekrške dela namerno).

Nedvomno, samo nihče razen tebe ne bo trdil, da njemu se pa napake ne more zgoditi.
Vsekakor pa podpiram razlikovanje v kaznovanju. Sicer bolj nekaj v smislu kar poznajo američani. Torej reckless vs careless driving. Locitov kot jo zagovarjas ti ni smiselna z vidika dokazovanja, manjka pa tudi jasna utemeljitev zakaj je na konkretnem primeru eno bolj nevarno kot drugo in zato upravičeno do strožje sankcije.

Iz prejsnjega posta je blo razumet da napake in nepozornost meces v isti kos. Mogoce bi bilo boljse rec, da bi bilo potrebno strozje kaznovat ponavljajoce se napake, kot enkratne dogodke.

IMO je precej tezko na konkretnem primeru dolocit ali je nekdo peljal 60 skozi naselje, ker je naredil napako, ker ne spremlja prometa in sploh ni vedel da je v naselju ali pa je zavestno hitel. Zato tudi moje stalisce, da bi bilo treba precej bolj striktno kaznovat reckless driving od careless. Pri cemer se slednje seveda nanasa predvsem na potencialo nevarnost, ki jo v konkretnem primeru predstavlja krsitelj in ne na razlog krsitve.

Torej še dokaz več, da ne znaš vozit in je bila več kot očitno tudi kazen za vijuganje na avtocesti upravičena?

;-) je 21. maj 2014 ob 01:16 izjavil:

anketo bibz veseljem resil ce bi bil interval casa krajsi. kako pri bogu naj vem kolikokrat v mesecu sem prevozil rdeco/rumeno luc, ko pa se dogaja na dnevnem redu.

ti pač obkrožiš povsod najslabšo opcijo.

Vožnja skozi rdečo, vožnja z neprilagojeno hitrostjo, neobvladovanje vozila itd itd itd.

Blinder- Kar pa je glede na kompleksnost opravila razumljivo. Država bi morala poskrbeti, za izločitev tistih, ki tega opravila zaradi različnih vzrokov, niso sposobni opravljati 100%-no.

Stvari v prometu, se bodo drastično spremenile z razvojem avtomatizacije v prometu, ko človeški faktor ne bo več odločilen v taki meri kot sedaj.
Še vedno pa bodo ostali problem pešci, kolesarji in tudi vozniki enoslednih vozil.

Kako avtomatizirati te udeležence v prometu, bo ostal problem, saj še danes veliko udeležencev umre na železniških tirih, kjer je upravljanje praktično že v veliki meri avtomatizirano.

Kdor hodi peš, se mu zdi, da so kolesarji, motoristi in avtomobilsti najhujši na cesti.

Kdor vozi kolo, se mu zdi, da so peščci, motoristi in avtomobilsti najhujši na cesti.

Kdor vozi motor, se mu zdi, da so peščci, kolesarji in avtomobilsti najhujši na cesti.

Kdor vozi avtomobil, se mu zdi, da so peščci, kolesarji in motoristi najhujši na cesti.

ps: Pa še dodatek za anketo:

Kdor vozi poceni avtomobil se mu zdi, da ljudje v dražjih avtomobilih ne vozijo po pravilih.

Kdor vozi drag avtomobil se mu zdi, da ljudje v cenejših avtomobilih ne vozijo po pravilih.

VaeVictis - Kot otroka so me naučili, kako se varno prečka vozno površino. To znanje uporabljam še danes in zaradi mene, ni nobene potrebe, da se vozniki postavljajo na glavo, ker hočem čez cesto. Pač pogledam levo, po tem, ko sem namen nakazal z roko, pogledam desno, še enkrat levo in če je prosto, grem čez cesto, naravnost in sorazmerno hitro. Če se mi z desne bliža vozilo, pač počakam na sredinski črti, da gre mimo, to mu tudi nakažem.

Pri 60-ih sem zdrav in vitalen, brez poškodb in z zelo dobrimi živci.
Ko so mi nabavili Rog-ovo skirco - to je tista z zrakom napolnjenimi gumami, malo večjih dimenzij, so mi razložili, da se s tem prevoznim sredstvom, praviloma vozi po pločniku in, da je potrebno pazit na vse, ki se nahajajo na njem.
Potem smo počasi pršaltali na kolo, moped, motor, avto, kombi in vsa ostala sredstva, ki se upravljajo z izpitom A in B kategorije. Pri vseh so me naučili, kako se stvari uporabijo varno zase in za druge. Šolanje je bilo dolgo in temeljito, predvsem pa so mi dopovedali, da se upravljanja kakršnega koli vozila odpovem, če psihofizično nisem sposoben to opravljat 100%-no.

Kljub veliko popitega alkohola, nikoli nisem vozil pijan, oziroma se takrat, ko sem vedel, da me čaka vožnja, alkohola nisem dotaknil.

To je pač odvisno od tega, koliko je ljudem okoli tebe do tega, da boš v prometu varen. Tudi takrat, ko sem od prevoznega sredstva hotel več, kot je predpis, tega nisem počel na pamet, temveč sem si zagotovil pridobivanje teh znanj pri profesionalcih.

Strokovnjak brez šolanja ne postaneš, za najkompleksnejše opravilo človeka - vožnjo motornega vozila v prometu, pa vsi pričakujemo, da je dovolj tistih nekaj 10 ur, ki jih obiskuješ v avtošoli. Večina obiskovalcev šole varne vožnje na Vranskem, se potem čudi, kaj vse se lahko zgodi, pa o tem niso imeli pojma. Seveda je to vse kar je prikazano tam, v zelo nizkih hitrostih, ki pa jih današnja vozila večinoma dosežejo že v II.-gi brzini. Avti imajo pa 5 ali 6 brzin.

Invictus - Javni prevoz nikoli ne bo nadomestil privatnih voženj. Že zaradi prihranka časa in udobja ne, predvsem pa zaradi lokacij, na katerih JP sploh ne vozi, ker se ne splača.

Bi pa bilo potrebno narediti nekaj sprememb:

Zdravstveno sposobnost naj bi spremljal lečeči zdravnik, ki bi imel ob spoznanju, da pacient ni sposoben vožnje, pravico shraniti vozniško dovoljenje do ozdravitve

Tehnični pregled bi moral potrjevati pooblaščen mehanik, ki vzdržuje vozilo in za stanje avtomobila bi moral nosit polno odgovornost.

Šolanje in sam izpit bi moral potekat v treh fazah - mestna vožnja, vožnja po regionalki in občinskih cestah ter vožnja po AC. Vsak del izpita bi moral trajat vsaj eno uro vožnje (v primeru zastoja, bi se vožnja podaljšala ali opravila drug dan).

Obvezna uvedba prometne vzgoje od osnovne šole naprej, učenje vožnje in opravljanje izpita v srednji šoli.

Obvezen brezplačen preizkus vožnje (na vseh treh površinah), vsakih deset let, neopravljen izpit, bi pomenil ponovno delanje celotnega izpita, seveda za svoj denar.

verjetno bi se našlo še kaj, vendar menim, da bi že to, zelo pripomoglo k izboljšanju stanja varnosti v prometu, za vse skupaj niti nebi bilo potrebnih veliko dodatnih sredstev, saj bi se ta, zaradi zmanjšanja prometnih nesreč, hitro vrnila.