Forum » Problemi človeštva » Smo dolzni skrbeti za svoje (ostarele) starse?
Smo dolzni skrbeti za svoje (ostarele) starse?
Temo vidijo: vsi
Invictus ::
Ja roko na srce, večina starostnikov ugotovi da bi morali v dom že prej.
Točno to.
Mi smo imeli problem s teto. Sama ni mogla niti zakurit več, pa ni vedela ali bi šla v dom ali ne ...
No vseeno smo jo prijavili, in kar naenkrat se je sprostilo mesto. Je bilo težko, ampak je imela super cimro in se imela bistveno boljše kot doma v stari bajti. Se ni nič pritoževala ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
imagodei ::
Ne, ne hecam se. Starostniki v domovih imajo polno aktivnosti katerih se lahko udelezujejo, imajo skupne prostore kjer se lahko druzijo, predvsem pa so v druzbi ljudi, ki imajo verjetno vsaj podobne interese. Jaz sem videl ogromno starostnikov, ki so se zabavali in se imeli fajn. Z marsikaterim sem se tudi pogovarjal in nisem dobil vtisa, da bi se jim nevem kako slabo godilo.
Jah, veliko je odvisno od mindseta starostnika. Nekateri gredo z veseljem sami v dom starostnikov, ker imajo tam morda že enega ali dva prijatelja, za nekatere pa je to zadnja postaja pred smrtjo in se upirajo z vsemi štirimi.
Tak primer iam tudi v širši familiji. Zdaj že vrsto let pokojna mamina teta je globoko v svoja sedemdeseta vozila kolo. Pripetilo se ji je, da je nekoč s kolesom padla, se pri tem nekoliko poškodovala in par dni preživela v bolnišnici. Ni šlo za kaj hujšega, kot odrgnine in bolečine, čeprav so sumili na zlom kolka. Po tem, ko je še nekaj tednov okrevala doma, so doma sklenili, da je čas za dom. Ženska, ki je bila še pred nekaj meseci sposobna vozit kolo, je bila nenadoma prisilno poslana v dom. Njeno dojemanje je bilo, da so jo tja poslali umret. Dejansko je vidno venela in v treh letih dobesedno shirala do smrti.
Konkreten primer je bil zares grd; so pa primeri, kjer je taka poteza seveda povsem primerna, reakcija staršev pa še vedno ista. Raje so doma, obremenjujejo svoje otroke, ki jim že itak kronično primanjkuje časa in skozi življenje drvijo kot še nobena generacija prej, kot pa da bi se družili s svojimi vrstniki, se zabavali, svojo rit pa pustili previjati mladi praktikantki medicinske stroke in ob enem stresali še šale s seksualno tematiko ter spravljali mladenke v zadrego - itak jim nihče nič ne more, saj so že rahlo dementni.
To, da imamo Slovenci v povprečju patološke odnose starši-otroci, je še dodatna ovira. Marsikaterega odraslega človeka hudo kljuva vest, če ni vsaj vsakih 14 dni na nedeljskem kosilu pri starših (ta drug vikend gre familija k tašči). In obratno, če jih otroci ne obiščejo 14 dni, bodo starši hitro znali povedati kakšno pikro na ta račun.
V tujini, kjer so razdalje večje, je dojemanje teh odnosov popolnoma drugačno (O tem je pisal tudi Miha Mazzini) in tudi staršem je jasno, da je na neki točki treba v dom ostarelih.
Pri nas pa se nam zdi povsem nesprejemljivo, da bi ostarelega očeta ali mater obiskovali v domu samo enkrat mesečno. Kao - starše spakirate v dom in jih tam pustite crknit. Ni res - fino je, da se starši obiskujete/mo, ampak zakaj bi bili obiski "samo" npr. 1x mesečno nesramnost brez primere?
Pa da smo si na jasnem, jaz sem čisto za to, da se staremu človeku pomaga, dokler to gre. Če so odnosi dobri in če je to izvedljivo, se je mogoče dogovorit marsikaj, tudi npr., da se ostareli ata preseli k nam. Ampak, to je itak samo začasna varianta; ve se, da če je ata star 75 let in ne more več sam vstati iz sekreta, da bo pri 77 težko sam obrisal rit.
Ko pa enkrat ne gre več z neko zmerno angažiranostjo in to začne vplivat na družino, kariero in na ostale stvari, ki se jih moraš odpovedovati (dopust - kdo bo skrbel za ata?), je pa stvar drugačna. Poleg tega, predelovanje sekreta in tuša, da bo varen za starega ata, ki ima po možganski kapi samo še 20% nadzora nad desno stranjo, je povezano z mnogimi stroški.
Imajo pa takšne sekrete in tuše v domu upokojencev. Kot pravi BW, je tam boljše poskrbljeno za stare (pa ne nujno obnemogle) ljudi. Premik je treba narediti predvsem v glavi.
Pomoč staršem je lahko tudi v obliki denarja: morda jim pride prav kak stotak sem ter tja, ko pride poračun za elektriko ali kurjavo; morda jim je treba vsak mesec nekoliko finančno pomagati, morda pa to pomeni vsakomesečni prispevek za dom starostnikov. Če so nam prepustili družinsko hišo, se to celo spodobi.
- Hoc est qui sumus -
BigWhale ::
To, da imamo Slovenci v povprečju patološke odnose starši-otroci, je še dodatna ovira. Marsikaterega odraslega človeka hudo kljuva vest, če ni vsaj vsakih 14 dni na nedeljskem kosilu pri starših (ta drug vikend gre familija k tašči). In obratno, če jih otroci ne obiščejo 14 dni, bodo starši hitro znali povedati kakšno pikro na ta račun.
To je tisto custveno izsiljevanje o katerem sem govoril. Zakaj za vraga bi se jaz moral slabo pocutiti, ce ne bi bil v nedeljo doma na kosilu?!
Da ne omenjam praznikov.
"Kje boste pa letos za bozic? A pridete k nam? Ja, ker lani ste bli pr tasci!"
Zato je pri nas praksa taksna, da smo na dan praznika doma. Ce je druzinski praznik, potem je druzina skupaj. Tista najozja. Jaz imam z enim starsem super odnos. Slisiva se takrat, ko si imava kaj za povedati, vidiva se pa takrat, ko najdeva cas za to. Vcasih se ne vidiva dva meseca, vcasih se pa vidiva trikrat v enem tednu. Ima kdo slabo vest zaradi tega? Jasno da ne.
Pri nas pa se nam zdi povsem nesprejemljivo, da bi ostarelega očeta ali mater obiskovali v domu samo enkrat mesečno. Kao - starše spakirate v dom in jih tam pustite crknit. Ni res - fino je, da se starši obiskujete/mo, ampak zakaj bi bili obiski "samo" npr. 1x mesečno nesramnost brez primere?
Tega tudi jaz ne razumem. Ce se mama/oce v redu pocuti, ce ima druzbo in primerno oskrbo, kaksna je frekvenca obiskov, ki ustreza povprecnemu slovencu? Enkrat na teden? Enkrat na 14 dni? V tem je cela finta, na obiske _moras_ hodit. Po vrhu vsega te morajo se sosedi videti.
Pa da smo si na jasnem, jaz sem čisto za to, da se staremu človeku pomaga, dokler to gre. Če so odnosi dobri in če je to izvedljivo, se je mogoče dogovorit marsikaj, tudi npr., da se ostareli ata preseli k nam. Ampak, to je itak samo začasna varianta; ve se, da če je ata star 75 let in ne more več sam vstati iz sekreta, da bo pri 77 težko sam obrisal rit.
Tocno to.
Okapi ::
V tujini, kjer so razdalje večje, je dojemanje teh odnosov popolnoma drugačno (O tem je pisal tudi Miha Mazzini) in tudi staršem je jasno, da je na neki točki treba v dom ostarelih.To je že spet eno precej brezvezno posploševanje. Tudi pri nas je povsem jasno, da če otroci živijo nekje daleč (od Nemčije naprej), pridejo domov parkrat na leto, za ta večje praznike, če živijo v Avstraliji, pa enkrat na par let. In obratno, Američani, ki imajo starše oddaljene 100-200 km, so prav tako parkrat na mesec na obisku pri njih.
In ko smo že ravno pri dojemanju odnosov - ravno pri Američanih je recimo navada, da ljudje praktično bivakirajo v bolnici pri bližnjem sorodniku, ko zboli. Pri nas pa greš na obisk vsakih par dni za pol ure.
BigWhale ::
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Izplačilo denarja od Hiše (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 10132 (8146) | Arzen28 |
» | Skrb za starše (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 8597 (5771) | gruntfürmich |
» | Eni slotechovci se pa staramo (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 9746 (7513) | jalovec09 |
» | Potrebujem nasvet pravnika oz. kogarkoli (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 17200 (12234) | fikus_ |
» | Kaj je otrok dolžan staršem?Oddelek: Loža | 6912 (6034) | jrtjtejtt |