Potrebujem nasvet pravnika oz. kogarkoli

Zadeva je taka, starejša oseba je šla v dom za ostarele, del doma se krije iz penzije, preostali del pade na otroke...

What?

Ta oseba nima nepremičnine? Otroci živite v njej?

TI si odkupil po ugodni ceni, sedaj pa brat hoče, da plačaš za mamin dom. Sounds fair.

Če je bil X bistveno nižji od tržne vrednosti nepremičnine, je "fer" (v pravnem smislu sicer zelo nedoločen pojm), da bi dedič, ki je nepremičnino odkupil, plačeval levji delež mankajočega denarja.

Ja, samo ti si pa recimo namesto 150.000 EUR dal za nepremičnino 20.000 EUR in zdaj si mama drzne tako dolgo živeti, da je denarja kar zmanjkalo?

Ne poznam situacije, je pa to vsekakor ena od možnosti.

Ti si torej (recimo) prišel do poceni nepremičnine, sedaj bi pa rad, da bi brat še pod prisilo plačeval dom, ker se mu tvoja kupčija po teh letih več ne zdi pravična in ne plačuje (več) dogovorjenega deleža?

Imate kakšno pogodbo o preživljanju?

Kako je bilo dogovorjeno o načinu plačevanja? Ustno? Pisno?

Jaz bi predlagal, da se nepremičnina proda, kupcu vrne nakupna vrednost (!), ostanek pa gre naprej za dom, če se ni možno drugače dogovoriti, brez da bi bil kdo oškodovan.

Vprašanje kaj pomeni po svojih zmožnostih. Sorodnik bi načeloma lahko odprl S.P in prikazal "minus", ker bi si Mercedesa dal v stroške in po zmožnostih ne bi mogel plačevati doma, tudi če nekaj viška denarja dejansko ima. Tukaj bo pomoje težko na silo kaj doseči, ker zakon premalo jasno določa mejo.

Najbolje bo, da se oglasi še kak pravnik. :D

Potrebno je pogledati tudi drugo plat medalje. Tisti del o katerem ne želiš govoriti. Zakaj? Zato, ker bo to potrebno tako ali tako razjasniti, če bi prišlo do pravdanja. Za soplačnika v tem primeru si povedal, da ne želi več plačevati in veliko drugih možnosti tukaj jaz več ne vidim, kot da :

- se njemu s pravdo vzame denar za starejšo osebo (težja metoda)
- dokaže, da je bila (če je bila!) nepremičnina prodana zelo pod ceno (lažja metoda)

Definitivno je potrebno jasno določiti kdo koliko plača. Na koga prihajajo računi? Predvidevam, da na tistega sorodnika, kateri si je prilastil ("kupil") nepremičnino. Zakaj prihajajo na njega? Je on rekel, da bo skrbel za plačane račune in da se bo z drugim dogovoril, da bosta skupaj plačevala? Na pamet ne moremo diskutirati o problemu, kateri je vse prej kot enostaven. Tudi, če sprašuješ za soseda ali nekoga čisto tretjega. Verjamem pa, da si pričakoval, kako bomo enoglasno namerili puščice v neplačnika. Ni vedno tako in tudi on ima svoje (ne)upravičene razloge za svoje početje.

Vsi nekaj bluzijo napamet.

V bistvu je pa vprašanje na mestu. Ali lahko težijo otrokom za plačevanje stroškov matke ?

Njena nepremičnina je prodana, ta denar je izčrpan. Ne morejo se obesiti na dediščino.

Kako je torej s tem ?

imagodei je 7. jun 2012 ob 01:08 izjavil:

Nobena oblika pravnega posredništva pri svoji odločitvi ne bo prezrla, če je nekdo od vpletenih dobil stanovanje za bistveno nižjo ceno.

Ok, ampak verjetno to velja, ce se je zgodilo nedavno. Da se ocitno skusa prisparat. Ne za 15 let nazaj?
Drugace domnevam da je tako; penzija ne zadosca za dom in morajo otroci pokriti razliko. Ce nekdo ne zmore, nej zatezi na socialni, da ga oprostijo njegovega dela.

Zato ker zakon o družinskih... pravi da so otroci po svojih močeh dolžni skrbeti za starša. Hakeljc je v "po svojih močeh" - kako državi dokazati da tvoji dohodki ne omogočajo še preživljanja staršev?

Mislim, da je težko prisiliti drugega otroka da plačuje za dom, ker se bo zgovarjal da je ta dom predrag (ni vrag da ne najde kakšnega cenejšega), da mama sploh ne potrebuje biti v domu (da je razlog odhoda v dom predvsem to da si je prvi otrok zaželel njenega stanovanja).
Torej v kompetu lahko pričakuješ nekajletno pravdanje.

Kaj če ti ne bi bimel računalnika, zdej ne bi mogel pisat na forum...

Meni se ta zadeva ne zdi nič sporna. Če je nekdo skrbel zate 20-30 let ali še več, pa poskrbi še ti zanj, ko oz. če bo ta tvojo pomoč potreboval na stara leta.

lp,

1) dogovor
2) dogovor
3) dogovor

šele potem pridejo v poštev pravna pravila. V tem primeru bo pač potrebno na sodišče, mislim da gre v tem primeru za nepravdni postopek - plačevanje preživnine.

lahko pa plačujete del stroškov od te osebe in jih zahtevate nazaj (v tem primeru gre za odškodniski zahtevek, bolj pravilno, za regresni zahtevek - pravdni postopek)

Ko dobite eno od teh tožb (mimogrede prva faza bo poravnalni narok, torej dogovor), greste lahko v izvršbo. Čas? Hja, dandanes bi to trajalo max 1 leto za prvo stopnjo, pe 1 za drugo, če bodo pritožbe.

NASVET:
1) kratek pogovor
2) pismo odvetnika
3) ukrepajte...

Če ni dediščine, pol bo najbžžr treba ukrepati na račun morale ali pa pač na silo.

Za vse ostalo mi lahko pošlješ ZS, da ne bomo smetili tule.

zz

lp,

lejte tole: je dolžan ,ni dolžan, člen ta, člen oni... in gor dol nima veze. Pravo je skrajnje sredstvo urejanja medsebojnih razmerij.

Enostavno se dogovorite, najceneje bo in najlažje. Pogovor, argumenti, pritisk cele družine, njegova verzija zgodbe...

Če pa hočete samo denar ga pa pač tožite in čao miki.

Torej: odločitev, potem pa ali mediator ali odvetnik.

Daleč najbolj učinkovito bi bilo dogovoritei se, pa še pogovarjali se boste naprej. Lahko pa najamete kakega mediatorja za nekaj fičnikov in to je to.

zz

Verjetno se začnejo nabirati dolgovi, odvisno pač, kako državni organi ocenijo sposobnost otrok za vzdrževanje starša. Če presodijo, da bi moral plačati 200 evrov na mesec, ti pa nočeš, moraš na sodišču dokazati, da nisi sposoben plačati teh 200 evrov, sicer se ti začne nabirati dolg in na koncu je, kot smo videli, kaj hitro lahko nepremičnina na javni dražbi.

O.

Utk je 7. jun 2012 ob 14:27 izjavil:

Starše si dolžan vzdrževat samo do višine njihove dediščine, ne vem kaj je tu za komplicirat. Če nimajo več nič, mora plačevat občina.

Lahko citiraš ker člen zakona o tem govori?

Če je bilo stanovanje prodano s kupoprodajno pogodbo je bilo pač prodano. Če je bilo dano kot darilo se lahko vzame nazaja zaradi hude nehvaležnosti.

Sklenjena bi morala biti pogodba o dosmrtnem preživljanju ali preužitkarska pogodba.

http://www.pravna-pomoc.info/obligacijs...
http://www.pravna-pomoc.info/obligacijs...

Drugače je pa takole
http://med.over.net/forum5/read.php?70,...

Sistem plačevanja doma za starejše je tak kot ste napisali. Če starejša oseba ne zmore sama plačevati doma v celoti, so dolžni zanj doplačevati otroci ali sozakonec. Če teh ni, doplačevanje prevzame občina, ki pa se knjiži na premoženje, če obstaja. Ostali sorodniki pa niso dolžni plačevati. V primeru, da nekdo drug prevzame to premoženje, je dolžan plačevati za to osebo.
Mogoče še nekaj besed o knjižbi premoženja s strani občine. Knjižba na premoženje pomeni zaznamek v zemljiški knjigi, ob dedovanju pa se občina priglasi za to premoženje, vendar le v vrednosti plačil za to osebo. To pomeni, da ni nujno, da dobi celo hišo, ampak le toliko kolikor je plačala za to osebo. Dedič pa se odloči ali občino izplača za ta del in dobi premoženje ali pa mu prepusti ta del.
Tako, da imate kljub temu možnost izkoristiti plačevanje občine in se odločate o tem kako bo s hišo šele ob resničnem dedovanju. Mogoče doplačilo ne bo tako veliko (še posebej, če izberete državne domove, ki so cenejši), lahko pa boste imeli takrat kakšno možnost, da izplačate občino.
Toliko o uradni poti. Oseb, ki pa bi lahko plačevale in bi vi obdržali hišo, pa žal mislim, da ni. Razen če bodo le-te prevzele hišo. Ob tem pa se lahko zgodi še kakšen slabši scenarij kot knjižba občine, tako da vam svetujem, da dobro premislite, preden se odločate za kakšne take korake.
Vse dobro!

Okapi je 7. jun 2012 ob 14:24 izjavil:

Verjetno se začnejo nabirati dolgovi, odvisno pač, kako državni organi ocenijo sposobnost otrok za vzdrževanje starša. Če presodijo, da bi moral plačati 200 evrov na mesec, ti pa nočeš, moraš na sodišču dokazati, da nisi sposoben plačati teh 200 evrov, sicer se ti začne nabirati dolg in na koncu je, kot smo videli, kaj hitro lahko nepremičnina na javni dražbi.

O.

Jup. Dejstvo je da je nepremičnino dobil eden od otrok.

Zakonodajo imamo takšno. Zato pravim, da ni tukaj nobene morale ali ne vem, pravičnosti (če si to tako predstavljaš). Država bo najprej vzela varovancu, če ta nima, je na vrsti njegovo premoženje ali otroci (če sami tako želijo), če premoženja ni več, potem so na vrsti zgolj otroci. Izogneš se temu lahko tako, da si tudi sam socialni problem ali pa da dokažeš, da pri tebi niso opravljali starševskih dolžnosti (zlorabe, zanemarjanje).

Zvezdica27 je 7. jun 2012 ob 13:35 izjavil:

lp,
lejte tole: je dolžan ,ni dolžan, člen ta, člen oni... in gor dol nima veze. Pravo je skrajnje sredstvo urejanja medsebojnih razmerij.
Enostavno se dogovorite, najceneje bo in najlažje. Pogovor, argumenti, pritisk cele družine, njegova verzija zgodbe...
Če pa hočete samo denar ga pa pač tožite in čao miki.
Torej: odločitev, potem pa ali mediator ali odvetnik.
Daleč najbolj učinkovito bi bilo dogovoritei se, pa še pogovarjali se boste naprej. Lahko pa najamete kakega mediatorja za nekaj fičnikov in to je to.
zz

Otroka morata doplacat za dom. Ce en ne zmore, nej gre na socialno pa pove to. Ce ima prav, ga bo drzava oprostila. Kaka medsebojna razmerja, dogovarjanje, pritiskanje pa tozbe tu vidis nimam pojma.

Kako je v primerih, da je otrok tudi sam brezposelni in nima nekih rednih dohodkov, samo nekaj drobiža z majhne kmetije (okrog 4 ha), katere solastnik je. Otrok je solastnik tudi dela hiše v kateri živi s svojimi otroci. Sam nima niti zadosti dohodkov za sebe, vzdržujejo ga njegovi otroci. Njegov partner ima majhno invalidsko pokojnino in je solastnik enake kmetije in hiše.

Torej sam ne more vzdrževati svojega starša, ki je v domu. V dom ga je dal drugi otrok (brat), ki pa je tudi socialni problem, po vrhu še pijanec in najverjetneje ne bo plačeval doma. Starš, ki je v domu ima v lasti še nekaj zemlje, ki nikakor ni povezana s prvim otrokom. Starš ima tudi majhno pokojnino, nekaj čez 400 eur. Prvi otrok je z doma že 30 let in nima rednih stikov, tudi nič ni dedoval in ne bo nikoli dedoval, se bo odrekel. V sami hiši, ki ni dokončana nima možnosti nastanitve svojega starša, ki je nepremičen. Drugi otrok ga noče imeti doma pa ima prosto celotno hišo.

Ali se lahko država v takem primeru vsede na nepremičnino od prvega otroka, ki ne more plačevati?

Kakor vem otroci po zakonu so dolžni plačevat dom za starše.
Verjetno je v določenim primerih možno doseči tudi oprostitev tega plačila.
Vsekakor pa se najprej obesijo na premoženje tistega, ki je v domu.

Imam eno vprašanje...... Zanima me ali so otroci dolžni plačevati dom upokojencev za mamo,če je dala ona svojo nepremičnino pisat prijatelju...hvala lp

Tilen,

kot sodno prakso si citiral navedbe tožeče stranke, ne pa argumentacije sodišča. Sodišče je tožbo zavrnilo!, z naslednjo utemeljitvijo:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Prvostopni in drugostopni organ sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge. Sodišče zato v celo sledi njuni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem besedilu ZZZDR) v prvem odstavku 124. člena določa, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok pa ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega (čl. 124/2 ZZZDR). Upoštevaje navedeno dikcijo ZZZDR je polnoletni otrok oproščen dolžnosti, da po svojih zmožnostih preživlja svoje starše, ki nimajo sredstev za preživljanje le, v kolikor pomoči potrebni starš iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do otroka. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je A.A., ki je upravičenka do storitve institucionalnega varstva izpolnjevala preživninske obveznosti do tožeče stranke. Iz upravnega spisa tudi nedvomno izhaja, da A.A. (mati tožeče stranke) nima dovolj sredstev za plačilo storitev institucionalnega varstva in da se ni namerno spravila v ta položaj. Iz upravnih spisov tudi nedvomno izhaja, da je upravni organ prve stopnje tožečo stranko pozval, naj predloži podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine, zato da bi ugotovil njeno plačilno sposobnost, vendar je ta zavrnila dostavo kakršnihkoli podatkov. Upravni organ prve stopnje je glede na navedeno pravilno štel, da je tožeča stranka v skladu s 16. členom Uredbe o merilih, plačilno sposobna prispevati k znesku za katerega je bila upravičenka oproščena plačila storitve. Zato je ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja neutemeljen. Glede na povedano je upoštevaje določbe tretjega odstavka 2. člena Uredbe o merilih in določbe 124.člena ZZZDR je zavezanec za plačilo razlike plačila storitve institucionalnega varstva tožeča stranka.

/../

Neutemeljen pa je tudi ugovor tožeče stranke, da ni dolžna prispevati k preživljanju svoje matere zato, ker bi si le ta lahko sama pridobila dovolj sredstev za življenje tako, da bi od svoje vnukinje zahtevala vrnitev podarjenega premoženja. Tožeča stranka, na kateri je trditveno in dokazno breme, v upravnem postopku ni dokazala obstoja takega premoženja. Iz upravnega spisa sicer res izhaja, kar v tožbi zatrjuje tožeča stranka, da je upravičenka do institucionalnega varstva v letu 2004 podarila del premoženja svoji vnukinji. Iz sodne poravnave z dne 14. 7. 2008 pa izhaja, da je bilo to podarjeno premoženje predmet sodnega spora, ki se končal s poravnavo, na podlagi katere je prešlo to podarjeno premoženje na sinova tožeče stranke.

Glede na vse navedeno je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.