Smo dolzni skrbeti za svoje (ostarele) starse?

imagodei je 15. apr 2014 ob 13:44 izjavil:

Nekako me ne mika, da bi me moji otroci morali kopati in previjati, ter pri tem preštevati, koliko sramnih dlak mi je pri 80. letih še ostalo, do kam mi visijo jajca in koliko vnetih hemoroidov imam. Se raje dam oskrbovat poklicni negovalki, sam pa ohranim vsaj zadnjo trohico dostojanstva - če pak že ne bom mogel kontrolirat sline, ki mi bo tekla iz ust in smradu, ki se bo širil iz moje plenice, ko se bom posral.

Če ti želiš s tem obremenjevat svoje otroke - ubogi reveži.

A misliš, da je dojenčkom fajn, ki jim starš svečko v rit tlač? Po moje ne, je pa odgovorno od starša, da jo.

Se prav otroci naložba v brezskrben penzion. Zgradit velko bajto in jih par prepričat da jo dozidajo/poselijo in šele potem ko jim bom dovolj zamoril življenje, mi bojo pa doplačeval dom. Več ko jih je, manj bojo plačval per capita.

Seems legit

imagodei je 15. apr 2014 ob 13:44 izjavil:

francek1 je 15. apr 2014 ob 13:34 izjavil:

imagodei je 15. apr 2014 ob 12:55 izjavil:

francek1> "Pa zelo hitro pozabijo, kdo jim je omogočil brezskrbno mladost in šolanje"

Beh, jaz bom plačeval svojim otrokom, oni svojim - what's your point?

...pa nate bodo tudi pozabili, ko boš star in potreben pomoči, a ne?

Nekako me ne mika, da bi me moji otroci morali kopati in previjati, ter pri tem preštevati, koliko sramnih dlak mi je pri 80. letih še ostalo, do kam mi visijo jajca in koliko vnetih hemoroidov imam. Se raje dam oskrbovat poklicni negovalki, sam pa ohranim vsaj zadnjo trohico dostojanstva - če pak že ne bom mogel kontrolirat sline, ki mi bo tekla iz ust in smradu, ki se bo širil iz moje plenice, ko se bom posral.

Če ti želiš s tem obremenjevat svoje otroke - ubogi reveži.

Aha, torej se izogibaš realnosti...tipičen produkt današnjega časa. Bi dal svoje najbližje v roke popolnim tujcem, ker tebi to pač smrdi. Lepo si se opisal....

mn je 15. apr 2014 ob 13:47 izjavil:

Nekako me ne mika, da bi me moji otroci morali kopati in previjati, ter pri tem preštevati, koliko sramnih dlak mi je pri 80. letih še ostalo, do kam mi visijo jajca in koliko vnetih hemoroidov imam. Se raje dam oskrbovat poklicni negovalki, sam pa ohranim vsaj zadnjo trohico dostojanstva - če pak že ne bom mogel kontrolirat sline, ki mi bo tekla iz ust in smradu, ki se bo širil iz moje plenice, ko se bom posral.

Ampak obstaja visoka verjetnost, da si tega ne boš mogel privoščiti. Sploh veš koliko stane takšna oskrba?

Za Avstrijo (in čez toliko in toliko let, ko pridemo mi na vrsto, bo to realnost tu) ti lahko iz prve roke povem da od 2000 do 5000 €; in zdaj bo nekdo pametoval, da ima ta denar, he, he, he...

Se strinjam. Starši morajo premisliti, če so finančno in psihično sposobni poskrbeti za otrokovo mladost, prav tako pa ga ne obremenjevati finančno kasneje. Ti otroci bodo imeli namreč svoje otroke (predvidoma).

Seveda se mi zdi normalno, da nekdo poskrbi za svoje starše, če si to lahko privošči. Tudi jaz bi/bom po mojih zmožnostih. Seveda pa te to da so starši, še nič ne veže, zato se zgodi, da nekdo namesto za starše raje poskrbi za koga drugega, kateri mu je zares pozitivno vplival na življenje (stare starše, brate, prijatelje, ...). Nekaterim se to zdi čudno, meni povsem normalno. Poskrbeti za nekoga, ki je skrbel zate v življenju ja, vendar ne samo zato, ker je tvoj krvni sorodnik ali karkoli.

Če pa starši niso nič ustvarili v življenju, jim nisi dolžan niti kaj dost plačevat.

Ne drži. Starš je kralj. Kot kupec v trgovini!

imagodei je 15. apr 2014 ob 14:02 izjavil:

Primerjat to s previjanjem odrasle osebe, ki je bila še pred nekaj meseci/leti v dobri formi in sposobna skrbeti zase, je bizarno, no. Sploh, če je ta oseba sicer pri zavesti in ni dementna.

Ne pred nekaj meseci ali leti. Vceraj. Taksna stvar se ti lahko zgodi cez noc. Vceraj ti je ritni sfinkter delal, danes ti ne dela vec, ker te je kap, ki ti je ohromila del telesa. Razumsko si pa se vedno tak kot si bil.

Noben starš ni popolen. Ampak vsi si zaslužijo da otroci poskrbijo za njih v starosti. To je nekako meni samouvmevno, ne vem zakaj ne bi. Če pa bi v mladosti slabo ravnali z mano ( bili pijanci, me pretepali nonstop, bil večkrat lačen kot sit ) potem pa bi se itak preselil in prekinil stike z njimi, ali po domače : ko jih jebe, vi meni jebal lajf, zdej pa jest vam.
V kolikor pa so te imeli le malo radi in ti dali kolikor toliko normalno otroštvo, je tvoja moralna dolžnost da jim to v starosti vrneš kolikor se le da.

Meni bi bilo nerodno previjat mojega fotra, njemu pa nerodno, da ga previjam jaz.

Tudi nama je bilo. Ampak ko moraš, pač moraš. In ni problem v sramu, problem je v tem, da človek ne more poskrbeti niti sam zase. In lažje se star človek spopada s tem če je obkrožen z ljudmi ki jim zaupa kot pa nekimi neznanci. Če pa sam izrazi željo, da to dela nekdo drug bi pa seveda razumel.

tranzicija marsikoga ni pravočasno naučila, da mora že v mladosti šparat za starost. Ljudje, ki so se upokojili tja nekje do leta 1995, 2000, imajo po večini solidne penzije, njim je fino.

Te več ali manj solidne penzije niti pod razno niso dovolj visoke da bi zagotavljale polno oskrbo za bolnika.

Za Avstrijo (in čez toliko in toliko let, ko pridemo mi na vrsto, bo to realnost tu) ti lahko iz prve roke povem da od 2000 do 5000 €; in zdaj bo nekdo pametoval, da ima ta denar, he, he, he...

No pri nas še ni toliko. Ampak 1000€ je pa premalo. Mesečno da ne bo kdo narobe razumel.

> "V kolikor pa so te imeli le malo radi in ti dali kolikor toliko normalno otroštvo, je tvoja moralna dolžnost da jim to v starosti vrneš kolikor se le da."

Mislim, da sploh ni vprašanja, da staršem pomagaš. Vprašanje je samo, kje zarisati mejo med tem, ko gre še za znosno pomoč in tem, ko ti to že močno obremenjuje življenje ter vpliva tudi na kvaliteto odnosov s tvojim partnerjem in potomci.

Ter, ali je prepustit starše v oskrbi doma za starostnike ravno tako skrb, ali pa si moraš resno komplicirat življenje s preoblačenjem plenic, prenašanjem nepokretne matere iz točke A do točke B in spet nazaj...

Če bi naši starši pred 30-40 leti vedeli, da morajo varčevat za starost, bi to počeli in marsikaj postorili drugače.

Pa saj so varčevali. Koliko misliš, da so tisti prihranki danes vredni? Vsa ta leta inflacije. V čem bi sploh varčeval? Bančne vloge? Še devizne niso pokrile inflacije. Koliko bi s tisto revščino ki so jo zaslužili sploh lahko privarčevali? Še okoli leta 2000 je bilo 1000 DEM par plač.

imagodei je 15. apr 2014 ob 14:15 izjavil:

Ampak - problem je, da mnogi danes te izbire niti nimajo, ker s(m)o bili pahnjeni v situacijo, kjer se je pokojninski sistem sesul, pokojnine nikdar ne bodo več tako visoke, kot so bile in bo za vsakršno oskrbo staršev treba plačevat iz svojega žepa (namesto da bi varčeval za svojo starost).

Tko, da so onemoglim staršem družinski člani rit prali velja od nekdaj. Zagotovljen dom na račun države aka pokojninskega zavarovanja je delovalo le par let morda desetletij.

BigWhale je 15. apr 2014 ob 14:19 izjavil:

Ce imate radi svoje otroke, potem varcujte ze danes, da na stara leta ne boste na grbi svojih otrok. Resno.

Magar na račun otrok? Resno? Raje razmišljam, da po svojih zmožnostih zagotovim otroku vse za najboljši razvoj in hkrati pričakujem od otroka, da zagotovi, po svojih zmožnostih ofc, onemoglemu očetu človeka dostojno čakanje smrti. Če tega ne bo, sem nekje zajebal.

BigWhale je 15. apr 2014 ob 14:23 izjavil:

Koliko pa je to: 'kolikor se le da'?

Je prav, da zaradi svojih starsev zanemarjas svoje otroke? Namesto prezivetega popoldneva z otrokom, prezivis popoldne s starsem, ker moras skrbeti zanj, tvoj otrok pa prezivi popoldne pri televiziji. Je to se sprejemljivo?

Če gremo v ekstreme, ali pustiš svojega starša umirati v lastni nesnagi, da tvoj otrok ne bo preživel popoldneva pred televizijo?

WarpedGone je 15. apr 2014 ob 15:04 izjavil:

Ter, ali je prepustit starše v oskrbi doma za starostnike ravno tako skrb, ali pa si moraš resno komplicirat življenje s preoblačenjem plenic, prenašanjem nepokretne matere iz točke A do točke B in spet nazaj...

Tle je ključni "zlom". Prehitro se "skrb za starše" tiho razume kot "lastnoročna skrb za starše" i.e. lastnoročno pomivanje, kuhanje, peglanje, čiščenje, higiena, itd, itn.
A smo sploh "sposobni" to počet? Ne obstaja poklic "negovalka" za brezveze, o celi zadevi je treba tut kej vedet, poznat, imet izkušnje .... Bol ko je zdravje na psu, zahtevnejše je vse skup.

"Skrb za starše" je povsem ustrezno "izpolnjena" če otroci staršem priskrbijo ustrezno pomoč na tak al drugačen način in če hkrati ne ignorirajo njihovih čustvenih potreb v nekih razumskih okvirih : ni treba viset na obisku dvakrat na dan, več kot dvakrat letno se pa vseeno "spodobi".
Pod črto so reči zelo enostavne, dokler se iskreno pogovoriš sam s sabo. Odgovornost do staršev ne izvira iz poslovnega odnosa, zato to reč kakšne zamere iz preteklkosti ne poradirajo. Definicija "odraslosti" vklučuje tudi sposobnost tehtanja.

Daleč najboljši prispevek v tej temi.

Aston_11 je 15. apr 2014 ob 13:29 izjavil:

Sem srečal družino, kjer jih je pet otrok, od tega bi morda en od njih zmogel doplačevati dom, 4 od njih pa ne, ker še zase nimajo. CSD-ja to ne zanima preveč. Ata se je odločil, vi boste pa doplačevali, good luck.

A ni normalen scenarij vzame se kolikor lahko? Se pravi ce si na socialni neki simbolicnega?

Ne morejo te prisliti, da se zapufas. Lahko te pa pustijo verjet, da se moras pa se gres. Verjetno se to grejo.

Dejmo nehat s tem kako je kdo dolzen skrbeti. Ker je kup scenarijev kjer ena stran ni vredna ali pa ena ne zmore. Ta puhlica jih pa ne uposteva.

Tastari so vseen imeli celo zivljenje plus par mesecev nosecnosti casa, da se odlocijo a bodo skrbeli zate. Ti po tem scenariju nimas nobene moznosti odlocanja.
Za njih je casovna omejitev kako dolgo naj bi skrbeli, zate ni.
Tastarim tudi ne mores reci se enkrat te vidim pit pa ne smes vn en mesec. Ali pa vrgu te bom vn ko bos osemn... amm sto.
Ko oni skrbijo zate imajo iz leta v leto manj dela, ker se ti razvija samostojnost. Tuki je pa ravno obratno. Tudi nekih vrtcev za starce kamor bi jih odvrgel med 8-15 ni ravno.

Spodobi se je taprav izraz. Dolzan si ni, ker ti jemlje izbiro, ene univerzalne utemeljitve zakaj pa nimas.

Nisem rekel, da jim ne pomagas. Pravim da je oni so skrbeli zate zdej moras pa ti zanje en posran argument iz prej omenjenih razlogov.

Seveda moraš skrbeti za svoje starše, vendar sem tudi sam mnenja, da obstajajo neke razumne meje. Vsaj zame. V primeru, da si starši vsake 3 leta zapufajo za nov avtomobil in potem v starosti nimajo nič privarčevanega, se mi zdi navaden BS, da jim potem jaz plačujem dom za ostarale. Če pa so živeli po svojih zmožnostih in pač na koncu ni dovolj denarja, je pa logično, da jim pomagaš po svojih finančnih in časovnih močeh. To sem dal zelo plastičen primer vendar se vidi kam ciljam.
Menim tudi, da JE pomembna razlika v relaciji starš->otrok ali otrok->starš. Oni so se zavestno odločili imeti otroke in se po mojem zavestno spustili v dolžnost preskrbe otroka do 26 leta starosti. Otrok pa tu nima nobene izbire in je 'prisiljen' v preskrbo staršev. Pa tudi otroci bodo imeli svoje otroke in tako je krog sklenjen. Vsak skrbi za svoje otroke in varčuje za svojo starost. Se strinjam z nekaterimi predhodniki da je logika, jaz sem skrbel zate ko si bil otrok, ti boš pa zame ko bo ostarel popolnoma zgrešena. Seveda je prav da se najprej črpa iz financ ali nepremičnin, ki jih imajo starši, eni si narobe predstavljajo, vzeli bi hišo od staršev nebi jim pa plačali doma za ostarele.
Nočem da me kdo anrobe razume, sem za pomoč staršev, vendar ne na račun njihove nesposobnosti in neumnosti.

Kaj pa homoseksualni pari, ki ne morejo imeti otrok? A za njih vam je pa vseeno a? Sami homofobi ste na tem forumu, najraje bi vas nekam prijavil, ker kolikor vem, je tako obrekovanje kaznivo.

Spodobi se je taprav izraz. Dolzan si ni, ker ti jemlje izbiro, ene univerzalne utemeljitve zakaj pa nimas.

Od kje ti ideja, da imaš pravico do izbire v vsakem primeru? Marsikaj enostavno moraš.

BigWhale je 15. apr 2014 ob 16:57 izjavil:

Od otroka pricakovati, da bo na stara leta skrbel zate je sebicno.

Verjetno bi se v težkem obdobju tudi vi obrnili najprej na svoje najbližje, kar otroci definitivno so. Vsak ima svoje specifike, npr. snaho, ki ne pusti možu pomagati svojim staršem, revščino, čez lužo preseljene otroke..., ampak v osnovi in dobrih odnosih so starši še vedno družina, tudi ko imaš svoje otroke in ženo.

Utk je 16. apr 2014 ob 08:23 izjavil:

Spodobi se je taprav izraz. Dolzan si ni, ker ti jemlje izbiro, ene univerzalne utemeljitve zakaj pa nimas.

Od kje ti ideja, da imaš pravico do izbire v vsakem primeru? Marsikaj enostavno moraš.

Hmmm, potencialni stars ima izbiro ne narediti otroka. Ce ga naredi ga ima moznost splaviti. Pa tudi kasneje ga lahko odda v posvojitev.
Koliko izbire ima pa druga stran? Ce so dolzni ocitno nic.

Mehmed je 16. apr 2014 ob 11:42 izjavil:

Utk je 16. apr 2014 ob 08:23 izjavil:

Spodobi se je taprav izraz. Dolzan si ni, ker ti jemlje izbiro, ene univerzalne utemeljitve zakaj pa nimas.

Od kje ti ideja, da imaš pravico do izbire v vsakem primeru? Marsikaj enostavno moraš.

Hmmm, potencialni stars ima izbiro ne narediti otroka. Ce ga naredi ga ima moznost splaviti. Pa tudi kasneje ga lahko odda v posvojitev.
Koliko izbire ima pa druga stran? Ce so dolzni ocitno nic.

Če ti je žal, da si se rodil, imaš možnosti...jih kar nekaj to možnost izkoristi vsako leto. Če ti ni žal, pa nimaš izbire, imaš starše. Spet so različne možnosti, ampak ti tudi najbrž ne bi ble všeč.

"Na obisk k babici moras iti."
"Zakaj?"
"Zato, ker te ima rada!"

Ja, gremo otroke spraševat, če grejo k babici ali ne. Pa če bojo jedli solato ali ne. Pa če si bi blagovolili umiti zobe ali ne. Ni čudno, da imajo pol take probleme, ko pa stare pobere, se brati med seboj tožarijo dokler itak bajte ne dobijo odvetniki.

Pa kaj si se včeraj rodil, da misliš, da imaš pri vsem izbiro? Ali si samo tako faking razvajen? Rodit se moraš, drugače te ne bi blo, davke moraš plačevat, umret boš moral enkrat. Pa tudi starše moraš imet, dokler jih pač imaš. Če ti kaj ni všeč pri tem, se lahko pritožiš kakšnemu fiziku, da ti zakoni narave niso všeč. Pomagalo pa ne bo.