Domače branje: Chris Anderson: Izdelovalci (2013)

Slo-Tech - Pred tridesetimi leti se je začelo svetovno gospodarstvo seliti iz sveta atomov v svet bitov. Osebni računalniki, povezani v univerzalno internetno omrežje, so omogočili nov način razvoja, izdelave in prodaje nematerialnih dobrin. Vsak je lahko postal založnik, spletni prodajalec, enciklopedist ali medij. Trg je postal globalen, mreženje je zamenjalo nekdanje hierarhije.

Kmalu nas čaka podobna, morda še večja revolucija, je prepričan ameriški podjetnik in publicist Chris Anderson. Trirazsežni tiskalniki – malce nerodna nadpomenka za različne tehnologije izdelovanja fizičnih predmetov – so danes na ravni prvih tiskalnikov iz sedemdesetih let, ki so znali natisniti preprost besedilni dokument. Vendar lahko že čez nekaj let pričakujemo dostopne naprave, ki bodo lahkotnost izmenjevanja datotek prenesle tudi v svet predmetov. Na spletu bomo poiskali računalniški model želenega izdelka in kliknili tipko – izdelaj. Zakonitosti sveta bitov so začele vstopati v svet atomov.

Anderson se je uvodu knjige Izdelovalci (Umco 2013) spomnil svojega starega očeta, nadarjenega ljubiteljskega izumitelja, ki zaradi omejitev industrijskega sveta ni mogel zlahka uresničiti zanimivih zamisli. Delal je sam, proizvodnja je bila v rokah velikih tovarn, globalna distribucija se je zdela utopična. Danes lahko že pri razvoju izdelka sodelujejo neznanci, ki jih na spletu poveže skupna strast. Laserski rezalniki, stružnice CNC, profesionalni trirazsežni tiskalniki in roboti omogočajo zelo majhne serije. Spletne trgovine ni težko postaviti in družabna omrežja so odlično marketinško orodje. „Izdelovalništvo“ bo zato kmalu postalo nova industrijska zapoved.

Izdelovanje predmetov se je v Izdelovalcih srečalo z idejami iz Andersonovih preteklih uspešnic The Long Tail in Free. V ideji dolgega repa je razvil ekonomsko hipotezo, da je v globalni digitalni ekonomiji vedno dovolj trga za manjše podjetnike, kar je primerjal s frnikolami v kozarcu. Velik tržni delež bodo še naprej obvladovale velike korporacije (frnikole), nezaseden prostor bodo lahko zapolnila peščena zrna. V knjigi o brezplačnostni ekonomiji pa je razvijal različne poslovne modele, kjer ne bo več mogoče računati dobrin, ki zaradi preobilja nimajo več cene.

Sklep je vedno enako optimističen. Zaradi tehnološkega razvoja se bo lahko vsak ukvarjal s tistim, kar ga veseli. Vsi bomo imeli možnost sprostiti podjetniške potenciale, v ekonomski tekmi bodo zmagale inovativne države in posamezniki.

Anderson se v Izdelovalcih ne dotakne kritik, da je „svet bitov“ poglobil družbeno in ekonomsko neenakost, „ustvarjalni razred“ pa ni mogoč brez dostopnega šolstva in drugih skupnostnih pridobitev, ki jih je omogočil nekdanji industrijski kapitalizem. Vendar takšnih razmišljanj ni mogoče pričakovati od znanega podjetniškega guruja in uspešnega avtorja trendovskih novoekonomskih brenčavk.

Anderson želi navdihovati, predstaviti uspešne izdelovalce in mlade podjetnike opogumiti, naj se ne ustrašijo izdelovalniških zamisli. Nedavni uspehi nekaterih slovenskih izdelovalcev na Kickstarterju kažejo, da se njegove napovedi uresničujejo in digitalna ekonomija ni več zanimiva samo za programerje, prodajalce ter druge uporabnike računalniških tipk. Vanjo je vstopila tudi obrtna delavnica.