Odpoved dedovanju

Primer:
Oče in mati, hčerke in sina, se odločita, da bosta svojo hišo in parcelo, ko oba premineta, zapustila sinu. Vsi, vključno s hčerko se s tem strinjajo. Naredijo sporazum o dedovanju, se vsi podpišejo in overijo pri notarju.
Mine 20 let - oče in mati umreta. Pri dedovanju se hčerka pritoži in zahteva nujni delež.
Kakšne so možnosti, da hčerka dejansko prejme to kar ji pripada, ali pa da ji sodišče dodeli samo manji delež (glede na to da obstaja zapis pri notarju izpred 20 let)?

opomba
137. člen zakona o dedovanju se glasi:
(1) Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka.
(2) Izjemoma se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti.
(5) Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni s sporazumom o odpovedi ali s poznejšim sporazumom določeno kaj drugega.

Pripada ji nujni delež, četudi se je s tem strinjala pred 20. leti in podpisala izjavo, da se odpoveduje hiši in parceli?

Se opravičuje sem površno prebral!

Če je podpisala, se je odpovedala. Tej hiši in parceli. Ne vem kaj je bilo napisano ali vsa zapuščina. Ali je bilo le določeno definirano.

Dzuro10 je 11. mar 2013 ob 12:09 izjavil:

Pripada ji nujni delež, četudi se je s tem strinjala pred 20. leti in podpisala izjavo, da se odpoveduje hiši in parceli?

Da. Niti ne poskušajte izbijati nujnega deleža. Sicer se da, vendar zelo težko.

Tilen je 11. mar 2013 ob 12:13 izjavil:

Dzuro10 je 11. mar 2013 ob 12:09 izjavil:

Pripada ji nujni delež, četudi se je s tem strinjala pred 20. leti in podpisala izjavo, da se odpoveduje hiši in parceli?

Da. Niti ne poskušajte izbijati nujnega deleža. Sicer se da, vendar zelo težko.

Se pravi, ti hočeš povedati da tukaj v Sloveniji pogodba ne velja nič? Ti nekaj podpišeš ( v tem primeru se odpoveš dediščini ), in tralala čez 20 let tvoj podpis sploh nič več ne šteje??

Moja teta 1 ni mogla uveljavljat nujnega deleža na nepremičnini, ki so pogodbo napisali starši sestri(drugi teti). Sta pa torej teta 1 in moj foter takrat oba podpisala, da se strinjata itd. In ta hiša poten ni šla v zapuščino. V zemljiški knjigi je še vedno bil lastnik dedek. Čeprav je teta 1 hotela to vrednost v zapuščini, ni mogla. Teta 2 je imela od takrat pogodbo in papirje ... V zapuščinsko je šel denar, ki ga je imel dedek in ostale stvari. Ta hiša, ki je pa bila zadaj pogodba, pa ne.

Ona se lahko odpove dedovanju po zakonu, kar pa ne pomeni, da ne more zahtevati nujnega deleža.

Invictus

Mislim, da so tako naredili v našem primeru. Foter in sestra sta takrat podpisala. In sestra kasneje po smrti ni mogla zahtevati deleža iz te "mase".

http://www.ius-optima.com/pogodba-o-izr...

Tole sem našel ...

Malo čudno mi je tole, da se odpoveš neuvedenemu dedovanju, pa da še vedno lahko deduješ.

Aston_11 je 11. mar 2013 ob 12:32 izjavil:

Malo čudno mi je tole, da se odpoveš neuvedenemu dedovanju, pa da še vedno lahko deduješ.

neuvedenemu dedovanju se ne moreš odpovedat, oziroma je takšna odpoved nična.

fantasycamp je 11. mar 2013 ob 12:33 izjavil:

Sims je 11. mar 2013 ob 12:01 izjavil:

Dobila bo kar ji pripada ...

Staradva sta naštepala dva otroka ne enega. Tudi če je "lejzba" in jih je to motilo je ne morejo kar tako "odpikat" Če bi se ona odpovedala in podpisala ni frke. Ker se ni, pač dobi, kar ji pripada. Sin sestri naj izplača nujni delež in je to-to.

Ne vem, če bo šlo drugače skozi.

sem kar par odvetnikov vprašal in noben ni vedel če to sploh obstaja da se otrok lahko strašem odpove.
Ne moreš kar napisat da se odpoveš ker pomojem če starši kaj zgrešijo država teb ne more nč vzet.

otrok se ne more odpovedat staršem ampak je dolžan za njih skrbet v kolikor tega niso sposobni sami. Samo to nima veze z dedovanjem.

Aston_11 je 11. mar 2013 ob 12:36 izjavil:

Drugi odstavek sem mislil - sporazum, ker ga avtor posta omenja:
Odpoved neuvedenemu dedovanju

137. člen

(1) Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka.

(2) Izjemoma se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti.

thanx za ta podatek, sam bi zakon moral dovoljevati da se otrok lahko odpove, samo to nočejo ker potem če se starši zadolžijo ne morejo denarja teb vzet...

Ni vse napisano - omenja pritožbo in zahtevo za nujni delež. Je "pritožba" kot pritožba zoper sklep ali samo zahtevek za nujni delež, sklep o dedovanju pa še ni bil izdan?

Pa za kakšno pogodbo (ki ni omenjena) je šlo, da se sploh zahteva nujni delež? Darilno?

Tilen je 11. mar 2013 ob 12:45 izjavil:

@fantasycamp

Dolgov ti ni potrebno dedovati. Če je izplen dediščine negativen, se pač nič ne deduje. Recimo, da ima žena 200k eur dolgov in 100k vredno nepremičnino na hipoteko, porok je njen mož. Tebi (sinu) ni potrebno v primeru njune smrti (v prometni nesreči, samomoru, ...) dedovati ničesar. Če bi pa rad njuno hišo in se odločiš, da boš poplačal 200k dolgov, pa lahko seveda vse vzameš nase.

kaj pa če država njim ne more nič vzet, stanovanje ni njihovo, imajo pa veliko dolgov?

Lahko se odpoveš dedovanju, dolgovi itd nimajo veze.

Kot je Lakotnik29 povedal. Če se odpoveš dedovanju na zapuščinski obravnavi, je izredno težko, potem pri pritožbi na sklep o dedovanju preklicati to odpoved (sodišče bo sigurno zavrnilo to pritožbo), razen v izjemnih primerih. Ki pa moraj biti dobro dokazljivi (prisila, grožnja).

Druga stvar je neka pogodba overjena pri notarju. Saj lahko z dobrim odvetnikom to pogodbo po 20 letih celo izpodbija na podlagi različnih razlogov. Predvsem kaj piše v pogodbi. Lahko je marsikaj omenjeno v tej pogodbi.
Banalen primer: V pogodbi je recimo lahkoe zapisano da se odpoveduje dedovanju v prid brata, ker bo skrbel za starše (oskrbnina...). Ona se sedaj odloči da brat po tej pogodbi ni skrbel za starše, zato je neveljavna itd....
Pa še vedno lahko reče da je bila v zmoti in je upravičena do nujnega deleža...

zanimivo je da se te lahko starš odpove medtem se ga ti ne moreš...

Tilen je 11. mar 2013 ob 13:53 izjavil:

(3) Darilo velja za sprejeto ob podpisani darilni pogodbi, izročilni pogodbi, pogodbi o preužitku oziroma ob dejanskem sprejemu darila.

Da ne bo potem jok in stok, ko bo treba plačat 25% od morebitne nepremičnine "vredne" 200k eur.

Ne, za prvi dedni red ne bo nič davka.

Jaz sem ravnokar po izročilni pogodbi dobil premoženje v kar lepi vrednosti, sestra se ga je odrekla, odmerili mi niso nič davka.

1. @Tilen: tudi nujnemu deležu se da odpovedati. Tudi vnaprej. Nujni delež je "nujen" toliko, da z njim [skoraj] ne more razpolagati zapustnik. Predstavlja pravico nujnega dediča - in dedič z njo lahko razpolaga - med drugim, se ji odpove. 137. člen Zakona o dedovanju ne razlikuje med "nujnim" deležem in njegovim presežkom.

2. @Dzuro: ni treba spesniti izročilne pogodbe. Lahko pa jo. Tudi za izročilno pogodbo se zahteva strinjanje prvega dednega reda. To ni potrebno pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali preužitku.

3.

Tilen je 11. mar 2013 ob 12:45 izjavil:

@fantasycamp

Dolgov ti ni potrebno dedovati. Če je izplen dediščine negativen, se pač nič ne deduje. Recimo, da ima žena 200k eur dolgov in 100k vredno nepremičnino na hipoteko, porok je njen mož. Tebi (sinu) ni potrebno v primeru njune smrti (v prometni nesreči, samomoru, ...) dedovati ničesar. Če bi pa rad njuno hišo in se odločiš, da boš poplačal 200k dolgov, pa lahko seveda vse vzameš nase.

V primeru dedovanja, se odgovornost za dolgove omeji na vrednost dediščine. Torej, ob vrednosti aktive 100k in pasive 200k, bo dedič ob dedovanju 100k aktive odgovarjal za 100k pasive (do višine dediščine, a s celotnim svojim premoženjem).

Če se dedič ne odpove dedovanju, se lahko njegovo pravico do nujnega deleža napade z dedno nevrednostjo.

Dedna nevrednost
126. člen
Nevreden je, da deduje, tako na podlagi zakona, kot na podlagi oporoke, in da karkoli dobi na podlagi oporoke:
1. kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
2. kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;
3. kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko; 4. kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

Kako (si) uredijo pogodbe banke, ne vem. Mimogrede - če je upnikov prezadolženega zapustnika več, se lahko uvede postopek stečaja zapuščine. Za to glej ZFPPIPP (414. člen in naslednji).

Nujni delež je polovica deleža, ki bi ga dobil pri dedovanju po zakonu (torej če ne bi bilo oporoke).

Kar zanimiva tema :-)
Bi lahko nekdo sedaj napisal, kakšna je rešitev za zgoraj omenjeni primer ?
Če sem prav razumel, če je notar overil pogodbo, jo vseeno lahko izpodbijaš, ker lahko navedeš X razloge ?
Kaj pa če bi starši napisali oporoko in že vnaprej določili nujni delež njegovi sestri ?
V kakšnem primeru sestra nebi efektivno izpodbijala pogodbe ?

1. Ne vem, zakaj vsi pišete, da je zapustnica upravičena do nujnega deleža. PMSM je zapustnica upravičena dedovati po zakonu, v celoti. Če odpoved dedovanju ni napisano v obliki oporoke, je po mojem mnenju nična.
2. Prosim, ne mešajte izročilne pogodbe z dedno maso. Z izročilno pogodbo izročevalec vročencu izroča neko lastnino v takojšno last, a z klavzulami v izročilni pogodbi omejuje novemu lastniku razpolaganje s to lastnino (npr. pravico do zastave, prodaje, odtujitve ipd., pravico do priužitka idr...). Izročilno pogodbo podpišejo izročevalec, vročenec in vsi dediči prvega reda po izročevalcu. S tem predmet izročilne pogodbe ni več v lasti izročevalca in tudi ne more biti predmet dedovanja ob smrti izročevalca.

Glede na to, da je eno izmed temeljnih načel dedovanja, da kasnejša volja zapustnika odpravi prejšnjo, bi lahko 137. člen napadli s strani zapustnika. Ker je 137/II dvostranski sporazum, lahko od njega prednik kadarkoli odstopi.

Hmm

torej če starši napišejo oporoko da pripada celotna zapuščina enem otroku, je oporoka brezvezna ker lahko drugi otrok oporeka z nujnim deležem?