Podobne štose se je svojčas šla naša Ptička, z vezavo interneta na ADSL naročnino.
vir: The Wall Street JournalOdločitev za ti. "authentication model" ni presenetljiva glede na lastniško strukturo Hula. Največja lastnika, vsak s tretjino, sta NBCUniversal in Fox Entertainment Group. NBC je od leta 2009 v polovični lasti Comcasta, največjega ponudnika kabelske v ZDA. Fox je po drugi strani v rokah Murdochove News Corp, ene največjih kabelskih in satelitskih konglomeratov na svetu, znane (med drugim) po (najbrž) še ne zaključeni seriji škandalov z hekanjem telefonov za namen ustvarjanja zgodb in sabotiranjem konkurenčnih satelitskih ponudnikov z krekanjem in vzpodbujanjem piratiziranja za njihove pay tv kartice (o tem enkrat v bližnji prihodnosti sledi ločen prispevek). Tretji lastnik je Disney-ABC, ki ima tudi svojo kabelsko. Četrti, nestrateški investitor Providence Equity Partners pa naj ne bi bil pretirano navdušen nad zadnjo potezo, in zdaj po petih letih izstopa iz podjema.
Ob tako velikih investicijah v kabelsko seveda ni vprašanja, da si lastniki ne želijo kanibalizirati obstoječih servisov, pač ne glede na to, kaj pravijo potrošniki (ameriški seveda, v Sloveniji niti pod razno deluje brez izdatne akrobatike). Ti so Hulu vzljubili in se prijavljajo v milijonih, oglasnih prihodkov pa je bilo samo lani za 420 milijonov, ne glede na to, da se serije in filmi tam pojavljajo z zamikom in da po določenem času tudi izginejo s servisa (Hollywood pač preizkuša različne modele). To bi moral biti jasen signal, da je trg pripravljen za internetni TV, vendar kot rečeno, bi to s sabo pomenilo tudi znatno manj kabelskih in satelitskih naročnin. Cene le teh v ZDA so $20-30 mesec (osnovni paket z javnimi kanali in edini, katerega cene so v nekaterih zveznih državah regulirane), 40-60 (srednji paket s športnimi kanali) in 80-120 (premium paket z bombončki tipa HBO ali SHO), prvih 12 mesecev je seveda za kako tretjino cenejših. Dodatne opreme je kot pri avtu, npr. +$15 za HD sprejemnik z vgrajenim DVR, dodatne kanale, idr. Naročnina na Neflix je bisveno nižja, tudi po lanskem povišanju za 60% na voljo od 8 dolarjev naprej, kar bo najbrž treba podvojiti, da bo stream hkrati na voljo tudi mulariji. Ob takih razlikah je odpoved kabelske zelo realna možnost, a ker so lastniki tv in filmskih studijev tudi lastniki kabelskih firm, se bodo proti temu borili približno tako zagteto kot se trenutno proti p2p.
Vprašanje je, kako dolgo bo Netflix to še zdržal. Nobena skrivnost namreč ni, da so bili primorani cene dvigniti zaradi zahtev studijev po znatnem zvišanju licenčnin (in podaljšanju časa odloga od izida filma v kinu oz. na dvd-ju). Podobno ga precej tenko piska Spotify na glasbenem tržišču. Medijski konglomerati pač ščitijo svoje obstoječe distribucijske kanale, kjer imajo domala monopol in zaradi tega zajetne marže (skoraj) jabolčnega reda.