Heise - Te dni mineva točno 20 let, od kar je Linus Torvalds začel projekt, ki je popolnoma spremenil svet programske opreme in dojemanje odprtokodnosti. V novičarski skupini comp.os.minix. je 25. avgusta 1991 objavil znamenito sporočilo, v katerem je napovedal razvoj lastnega operacijskega sistema. Dvajset let pozneje jedro operacijskega sistema, za katerega je Torvalds napisal, da je zgolj njegov konjiček, da ne bi nikoli profesionalen kot GNU in da ne bo nikoli prenosljiv na kaj drugega kot x86, poganja naprave vseh velikost od mobilnih telefonov do najhitrejših superračunalnikov na svetu in jedrskih podmornic.
Prva verzija Linux 0.01 je bila dosegljiva 17. septembra 1991, ko ga je Torvalds prenesel na FTP-strežnik in novičarsko skupnost pobaral za mnenje. Tistega časa je bil Linux nadvse omejene - le procesor 386, finska tipkovnica in zagon le z disket. Januarja prihodnje leto je izšel Linux 0.12, ki je bil prva verzijo pod licenco GPL in bil prva pogojno uporabna verzija. Razvoj, ki se mu je pridruževalo vedno več ljudi, je leta 1994 pripeljal do verzije Linux 1.0. Razvoj je bil vedno hitrejši, pri njem je sodelovalo vedno več ljudi, dodana je bila podpora za vedno več strojne opreme in funkcionalnosti. Letos je jedro Linux dobilo verzijo 3.0. Danes poganja največ računalnikov na svetu in edino področje, kjer še ni na prvem mestu, so pravzaprav le osebni računalniki. Ostalo je zgodovina.
Torej je ze cca 18 let odkar sem Linux prvic instaliral In to na 386DX-40 z 8MB rama Res pa je, da se ga potem nikoli resno nisem lotil - se ga je moj brat.
Mislim, da se s famoznim 1% dekstop trga 95 % uporabnikov (tako tistih, ki uporabljajo Linux kot Windows) ne ukvarjajo. Je pa preostalih 5% najbolj glasnih.
Sicer pa je Linux, vsaj pri nas 1% desktop trga že presegel.
Wow, Cirrus Logic grafična. To ime pa je zakopano globoko v dolgotrajnem spominu...
Wiki pravi, da so se leta 1996 umaknili s trga grafičnih kartic.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Glede Ipromove raziskave in glede tega, da smo v Sloveniji več na Linuxu... Na osnovi sajta s 4,5 milijona mesečnega dosega ne drži popolnoma. Povprečje je nekaj več kot 1,25%, Slovenija ima malenkost več kot 1%, Srbi okrog 0,70%, Nemci 2,72%, ZDA in UK pa skoraj identičnih 1,43% oziroma 1,45%. Kolikor sem gledal navzgor odstopajo najbolj Čehi s 3,10%, Slovaki z 2,70% in Španci s 4,45%.
Mogoče niso za vse države vzorci dovolj veliki, da bi se kake resne vzporednice postavljalo, je pa definitivno mogoče videti nek vzorec. Revnejše države imajo večinoma zelo nizek procent uporabnikov Linuxa in verjetno temu sorazmerno visok delež piratstva. Me je presenetila Kitajska s slabim procentom uporabnikov Linuxa in EX-Yuga, kjer je praktično povsod, razen tukaj, Linux le na slabih 0,70%. Visok procent imajo v Evropi, predvsem na zahodu in severu.
Sem se spomnil še na 3 strikes Francijo, imajo 3,12%, kar je več od večine sosednjih držav in verjetno potrjuje, da se z manjšanjem piratstva delež uporabnikov Linuxa viša. Od Kitajcev naprej in nazaj, vsi "piratski narodi" pri linuxu razočarajo.
Kake velike teže tem podatkom ne bi dajal, je pa masa ljudi vključenih precej velika. Sem šel kot zanimivost gledat, kako se podatki ujemajo s tistimi zgoraj objavljenimi. Stran je pa splošna in ni namenjena geekom, ampak vsem mogočim, morda celo minimalno preferira Windows OS. Če ima še kdo kaj podobnega pa lahko primerja, bi bilo zanimivo videti.
Je pa potem precej ironično, kako se MS trdo bori proti piratom, ki v bistvu vzdržujejo njegov velik tržni delež na desktopu (in mu s tem na dolgi rok koristijo). Kakšno pa je stanje na slo-techu ? Je kje kakšna statistika ? Bi morali eno anketo, pa ločit na tiste, ki imajo piratske in tiste ki imajo originalne.
Je pa potem precej ironično, kako se MS trdo bori proti piratom, ki v bistvu vzdržujejo njegov velik tržni delež na desktopu (in mu s tem na dolgi rok koristijo).
Saj se ne trdo borijo - ravno toliko, da ljudem dajo vedeti, da morajo stvari kupiti, a ne toliko, da bi zaradi tega odvračali ljudi od uporabe.