Slo-Tech - Linux sicer nima uradnega rojstnega dne oziroma bi lahko praznovali več datumov, a bržčas eden boljših približkov je 25. avgust, ko je Linus Torvalds v novičarski skupini comp.os.minix objavil sporočilo, da razvija prostodostopen operacijski sistem. Pred 30 leti je zapisal, da gre zgolj za konjiček, ki se ne bo nikoli razvil v velik projekt in da ne bo podpiral nič drugega kot x86. Bolj se ne bi bil mogel zmotiti. Linux je danes najbolj popularen operacijski sistem (le na osebnih računalnikih zaostaja), ki poganja vse od pametnih ur in telefonov do superračunalnikov in vesoljskih plovil.

Drugi rojstni dan bi lahko bil 17. september 1991, ko je Torvalds javno obelodanil prvo verzijo (0.01). Tekla je na procesorju 386, zaganjala se je z disket in podpirala je finsko tipkovnico. Verzija 0.12, ki je izšla pol leta pozneje, je z licenco GPL in podporo nekoliko več strojne opreme navdušila prve zanesenjake, ki so se pridružili razvoju. Leta 1994 je izšel Linux 1.0 in Linuxa ni mogel...

Nvidia - Nvidia predstavlja eno najbolj togih podjetij, ko govorimo o podpori za Linux. Čeprav so poleg AMD-ja edini omembe vreden proizvajalec grafični čipov in njihovi čipi Tegra poganjajo ničkoliko Androidnih naprav, se Nvidia ne premakne niti za milimeter. Resda so letos postali član The Linux Foundation, a večina distribucij mora še vedno uporabljati ljubiteljske odprtokodne gonilnike, ki so napisani z reverznim inženiringom. Ta teden je zato zelo zabavno počilo na relaciji Linus Torvalds-Nvidia.

Torvalds posebne predstave ne potrebuje, saj je izumil Linux, za kar je letos prejel posebno nagrado. Zaradi tega se je mudil na Finskem in ob tej priložnosti je Univerza Aalto organizirala debato s Torvaldsom (posnetek je spodaj). Zanimiv del se prične nekako ob 49. minuti, ko...

Heise - Te dni mineva točno 20 let, od kar je Linus Torvalds začel projekt, ki je popolnoma spremenil svet programske opreme in dojemanje odprtokodnosti. V novičarski skupini comp.os.minix. je 25. avgusta 1991 objavil znamenito sporočilo, v katerem je napovedal razvoj lastnega operacijskega sistema. Dvajset let pozneje jedro operacijskega sistema, za katerega je Torvalds napisal, da je zgolj njegov konjiček, da ne bi nikoli profesionalen kot GNU in da ne bo nikoli prenosljiv na kaj drugega kot x86, poganja naprave vseh velikost od mobilnih telefonov do najhitrejših superračunalnikov na svetu in jedrskih podmornic.

Prva verzija Linux 0.01 je bila dosegljiva 17. septembra 1991, ko ga je Torvalds prenesel na FTP-strežnik in novičarsko skupnost pobaral za mnenje. Tistega...

Ubuntu.si - Pred 18 leti, natančneje 25. avgusta 1991, je Linus Torvalds v USENET novičarski skupini comp.os.minix objavil sporočilo, v katerem je najavil, da razvija prost operacijski sistem. Dodal je, da gre zgolj za njegov ljubiteljski projekt, ki verjetno ne bo podpiral nič drugega kot AT trde diske.

Septembra 1991 je nato izšla različica 0.01, ostalo pa je zgodovina. Od tistih časov do danes je otrok precej zrasel, se razširil na strežnike, namenske naprave, namizja, mobilne telefone in superračunalnike, v letu polnoletnosti pa je postal tudi konkurenca prevladujočemu operacijskemu sistemu na namizju, Windows.

S polnoletnostjo pa bo mulc moral prevzeti tudi nekoliko več odgovornosti in še odločneje zakorakati v svet velikih...

Reuters - Zadnji trend, ki je zajel države po svetu, je očitno razvoj lastnega operacijskega sistema ali vsaj svoje distribucije Linuxa, ki naj bi jim omogočila neodvisnost od ameriške dobre volje. Kitajcem in Rusom bodo sledili tudi Kubanci. Reuters poroča, da je Kuba ta teden izdala svojo verzijo Linuxa, ki se imenuje Nova.

Ob predstavitvi na konferenci v Havani so oblasti izpostavile željo, da bi ta distribucija zamenjala Microsoftovo programsko opremo na večini računalnikov na otoku. Pravijo, da je uporaba zaprte kode problematična, ker utegnejo imeti ameriške obveščevalne službe dostop do izvorne kode. Ironično je, da ameriški embargo seveda večini otežuje legalen nakup Microsoftovih programov na Kubi, tako da si lahko mislimo, kako so do njih prišli. Vladne službe in univerze že sedaj v veliki meri uporabljajo Linux, so dejali, problem pa predstavljajo državna podjetja, kjer se bojijo težav z združljivostjo. V petih letih naj bi se na Linux preselilo petdeset odstotkov računalnikov,...

ComputerWorld - Prvi pisec Linuxovega jedra Linus Torvalds se te dni mudi v Avstraliji, kjer se je udeležil konference, hkrati pa si je vzel tudi nekaj časa za ComputerWorld Australia in nastal je zelo zanimiv intervju. V njem je pogovor tekel o prihodnosti Linuxa z ozirom na skoraj 20-letno zgodovino in Torvaldsovem mestu v svetu Linuxa. Dotaknil se je tudi konkurence, predvsem Windows 7 in Viste, ter Torvaldsovih osebnih preferenc. Povedal je, da iz zgodovinskih razlogov še vedno uporablja distribucijo Fedora. Najbolj sočen je razdelek o namiznih okoljih, kjer je Torvalds priznal, da je prenehal uporabljati KDE. Po njegovem mnenju je KDE z verzijo 4.0 postal taka katastrofa, da je GNOME v tem trenutku boljša rešitev, čeprav je pred leti menil drugače.

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca, natančneje 25. avgusta 2006, je minilo natanko 15 let od kar je, takrat finski študent, Linus Torvalds na (kdo se še spomni novičarskih skupin) USENETU v skupini comp.os.minix javno naznanil svoj hobi - začel se je ukvarjati z izdelavo operacijskega sistema, podobnega Minixu, ki bo tekel na Intelovi platformi 386. Skupaj s tem obvestilom je javno objavil tudi FTP naslov, na katerem je bila dostopna njegova izvorna koda.

Kaj se je zgodilo v naslednjih 15 letih, bolj ali manj podrobno vemo vsi. Če pa vas zanimajo podrobnosti, kaj se je dogajalo na področju odprtokodnega programja pred in po tem, kako je Linux vstopil v poslovna okolja in kaj je k temu pripomoglo, vam priporočamo branje knjige Rebel Code, Linux and Open Source Revolution. Novinar Glyn Moody v dokaj preprostem, netehničnem jeziku podrobno opisuje zgodovino razvoja odprtokodnega programja, od začetkov Richarda Stallmana in projekta GNU, prek razvoja Linux jedra, do najpomembnejših...