Nekateri postopek odlopa interneta za p2p pirate primerjajo z inkvizicijo, pač v smislu, da ista oseba poskrbi za obtožbo in sojenje. Avtomatska domneva resničnosti dokazov s strani nosilcev avtorskih pravic, omejevanje nasprotnega dokaza in sodne kontrole v praksi doseže prav to. Razlog je seveda v ceni postopka - varovanje interesov toženega stane.
Glavna skrb pri preganjanju p2p uporabnikov je zgleda nevarnost pošiljanja obvestil povsem nedolžnim ljudem, kot je to nedavno zelo lepo uspelo irskemu nacionalnemu operaterju. Tarče za obvestila se namreč določajo tako, da nosilci avtorskih pravic najamejo zunanjega izvajalca, ki se vključi v torrent omrežje in beleži IP naslove souporabnikov, ki ponujajo kopije določene avtorsko zaščitene vsebine (peers). Iz seznama zbranih IP-jev se bo nato odbralo britanske, jih razdelilo po pripadnosti IPS-jem in vsakemu poslalo njegov delež. ISP bo IP naslov identificiral na naročnika, ki ga je posedoval v kritičnem trenutku, in mu poslal ustrezno (prvo, drugo, tretje) opozorilo. Če bo uporabnik prejel več opozoril, bo to pomenilo, da ga je več nosilcev avtorskih pravic označilo za pirata, in mu bo ISP primoran omejiti ali kar odklopiti internet. Postopek se zdi precej enostaven, vendar lahko gre marsikaj narobe. Predvsem je zanimivo, da zbiranje dokazov pade kar na nosilce avtorskih pravic (ki očitno delujejo v svojem interesu), obenem pa poteka s programi, ki so strašno poceni in radi mešajo čase in zlasti časovne cone. V državi, ki ima znatni delež dinamičnih IP-jev, se tako lahko zgodi, da bo opozorilo dobil nekdo, ki s kršitvijo nima nič; no morda to, da je dobil isti IP kot nekdo drug pol ure pred njim.
Vlada se teh problemov brani z javno razpravo in obljubo uvedbe "dololočenih ukrepov" za zmanjšanje pogostosti tovrstnih "napak". V manj zvenečem poročilu izpod peresa nacionalnega regulatorja Ofcom z naslovom "spletno piratstvo - ukrepi za zmanjševanje stroškov pritožb" , ki je izšlo prejšnji teden, so tako predstavili svoje predloge. Poročilo je redaktirano, se. pravi so določeni deli prekriti s črnim flomastrom, so pa pri Torrentfreaku uspeli pripraviti povzetek. Glavni cilj niti ni odprava napak, ampak kvečjemu "zmanjšanje njihove pogostosti", predvsem pa "zmanjšanje sodnih in upravnih stroškov v zvezi s pritožbami.". To potem zgleda tako, da so pomembno omejili pogoje za pritožbo.
- razlogi za pritožbo bodo taksativno našteti (le ti in ti bodo možni); brez klavzule, da se uporabnik lahko pritoži tudi na podlagi "drugih upravičenih razlogov" (glej zgoraj, stran 11);
- nosilci avtorskih pravic bodo morali "certificirati" svoje programe za zbiranje IP naslovov domnevnih piratov, pri čimer nič ne piše o pogojih za certifikacijo, kaj šele, da bi se zahtevalo izdajo izvorne kode teh programov oz. natančnih poročil o vsakem zbranem IP naslovu. Težko se je pritožiti, če nimaš natančnih podatkov o vsebini obtožbe (stran 5);
- ISP-ji bodo vzpodbudili, vendar ne obvezali k kontroli postopka uparjanja prejetega seznama IP-jev z imeni naročnikov. To določilo je sprejeto v kompromisu z ISP-ji, ki bodo v zameno ponudili hitrejše in cenejše uparjanje, vendar se osvobodili odgovornosti za napake. (stran 11)
Poročilo na 19. strani zaključuje, da postopek ne bo ustvaril domneve pravilnosti seznama IP-jev (čeprav bo), zatem pa sledi obljuba, da bodo gornji ukrepi zagotovili manjše število pritožb (očitno) in posledično še manjše število ugodenih pritožb (...), s čimer se bodo stroški zagotovo zmanjšali. V to ne kaže dvomiti, kajti če ima obtoženi zgolj minimalne možnosti za vložitev in uspeh pritožbe, se gotovo ne bo trudil.
Tovrstnemu pristopu se sicer v sociologiji prava sicer reče "legitimnost skozi postopek", njen utemeljitelj pa je nemški sociolog Niklas Luhmann v knjigi z istim naslovom (1969). Ideja britanske rešitve je prav ta, da založniški industriji ponudi poceni mehanizem za obrambo pred p2p pirati, in to kot zamenjavo za redno civilno pravdo. Če bi še delavci imeli podobne bližnjice za pobiranje neplačanih plač, prispevkov, škod za poškodbe pri delu; opeharjeni komitenti bank in zavarovalnic za povrnitev škode oz. preveč plačanih premij, ipd ipd, pa bi bilo sploh super.