La Rue ugotavlja, da je svoboda izražanja omejena v državah na vseh koncih sveta. Na Kitajskem filtrirajo promet in cenzurirajo iskanje besed, kot sta "demokracija" in "človekove pravice", medtem ko na Bližnjem vzhodu ob protestih ukinejo dostop do interneta (Egipt, Sirija). Posebej problematično je zapiranje blogerjev zaradi izražanja svojih pogledov, kar intenzivno počnejo Kitajska, Vietnam in Iran. Slednji ima celo načrte za gradnjo nacionalnega intraneta, ki bi nadomestil internet.
Toda tudi evropske države so bile deležne kritik. V Italiji so obsodili Googlove zaposlene zaradi posnetka na strani Google Video, kamor so ga naložili uporabniki, čeprav so ga Googlovci takoj po prejetju zahteve odstranili. La Rue pravi, da je nedopustno, da so posredniki odgovorni za vsebino, če jo ob prejetju pritožb o neustreznosti takoj izbrišejo. To bo namreč povzročilo samozaščitno in preširoko cenzuro na zasebni ravni brez transparentnosti in zakonite podlage. DMCA (Digital Millennium Copyright Act) je po njegovem mnenju nekje vmes - pohvalil je varni pristan, a po drugi strani imajo uporabniki, ki prejmejo obvestilo o neprimernosti svoje vsebine, le malo možnosti izpodbijati to odločitev. Zgledno ureditev ima tod Čile, saj je odstranitev nujno potrebna le po odredbi sodišča.
Hudo pa je La Rue kritiziral zakon o treh kršitvah v Franciji in Veliki Britaniji (three-strike law). Izrazil je zaskrbljenosti zaradi zamisli o ustanovitvi centraliziranega sistema za odklapljanje interneta ljudem kot kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, ki že deluje v Franciji. Pravi, da je ukrep povsem nesorazmeren in da krši 3. odstavek 19. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Zato je prekinitev internetne povezave nedopustna.
Nadalje La Rue kritizira uporabo socialnih omrežij, da bi vlade vohunile za svojimi državljani. Skrbijo ga interesi držav, da bi nadzorovale komunikacije. Okrcal je tudi ZDA, ki nimajo tako razvite zakonodaje za varovanje zasebnosti, kot je to v Evropi. Zagotovljena bi morala biti namreč pravica deskati po internetu anonimno, če uporabnikov tako želi.
Posebni poročevalec ima zgolj svetovalno vlogo in nima nobenega formalnega vpliva na dejanja Združenih narodov ali držav. Zato poročilo nobenih formalnih posledic, ampak je zgolj opis razmer v svetu. K ukrepom z njim ne morejo prisiliti nikogar.
