» »

IBM se ponovno igra, a tokrat ne gre za šah

IBM se ponovno igra, a tokrat ne gre za šah

«
1
2 3

ThinkPad ::

IBM's Watson supercomputer destroys all humans in Jeopardy practice round.
Video in intervju.

guest #44 ::

Video je hud ja, ful me spominja na HALa. Clo malce srhljivo


Welcome our new blue-green-yellow overlord

lol

ne res brez zajbanjce, kr huda scena. Zdej predstavljajte si, ko bo zmožen računalnik pristno komunicirat z človekom...

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

donfilipo ::

Zdej predstavljajte si, ko bo zmožen računalnik pristno komunicirat z človekom...




Malce težko nalogo si zadal:)
Ne verjamem, da je kdo predvidel vse posledice česa takega...kar pa prihaja zgleda že kmalu.
Fantastiki so vedno precej v 'operi ljubavi in borbe', sociologi pa praktično do danes trobezljajo v glavnem neumnosti zanikovanja.
Ampak, kot sem že stokrat rekel, pravzaprav je to edina res svetla točka, ki jo vidim v prihodnosti človeštva.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Fave ::

Tole je odlična novica za našo vrsto.
My mind's a hyper tool that fixes everything.

AndyS ::

guest #44 je izjavil:

Zdej predstavljajte si, ko bo zmožen računalnik pristno komunicirat z človekom...


Temu se reče Touringov test...
Po nekaterih napovedih še lep čas ne bo takega računalnika

Zero0ne ::

AndyS je izjavil:

Temu se reče Touringov test...
Po nekaterih napovedih še lep čas ne bo takega računalnika


Turingov.

Po nekaterih napovedih še lep čas ne bomo zakurili ognja brez pomoči strele.
uname -o

Thomas ::

Zdej bomo poslušali takele:

"Tale igra je tipičen proizvod konzumerizma in slepega potrošništva, njeno vrednost priznan strokovnjak iz teoretične psihologije, ki je napisal več knjig, opisuje kot "naivno" ... zato vse to ni drugega, kakor še ena potrošniška igra brez globje vsebine. Še zdaleč ne doseganje človeškega duha in možganov, na kakršenkoli pomemben način."

Takele bodo dajali ven, v tem slogu in huje.

Drugače pa - vse čestitke IBM in predvsem ljudem iz tima.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Sicer je pa tako, kot sva imela z Jst-om debato v Protokolu par dni nazaj. Očitno obstaja formalen obvod okoli "vsebinskega" znanja. To isto kaže že tudi vse boljši Google Translator.

Gotovo je "vsebinsko znanje" ljudi, interno prav tako nek underlying formalizem.

Sem prepričan, pravzaprav.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Nekaj mi ni jasno:

A je Watson povsem samozadosten sistem? Priklopiš na elektriko, mikrofon in skušalke in on ti potem vse sam naprej odgovarja (brez povezave do neta)?

Če da - vsaka čast.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Gregor P ::

V prej omenjenih člankih jasno piše, da računalnik ni bil priklopljen na net, ker bi sicer to veljalo kot goljufanje na splošno pri tej igri (je pa logično, da je črpal "znanje" iz lastne zagotovo zelo obsežne podatkovne baze).
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Gregor P ()

Jst ::

Nisem vedel za tole temo, pa sem o tem (na)pisal v Protokolu.

Sicer pa: To JE ene vrste Touringov test in 14. feb, ko bo potekalo glavno tekmovanje in če Watson zmaga, kar menim po practice round 1 da bo, potem lahko označimo na koledarju, da je Touringov test padel tega dne.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

Saladin ::

Turingov test bi padel, če bi te tudi glas in čisto običajen dialog z Watsonom prepričal, da se gre za pravo osebo.

Watson pa ni še tako daleč - je visokospecijaliziran za iskanje vprašanj na odgovore in IMO ne kaj veliko več. Je pa izjemno velik napredek proti uspešnemu Turingovemu testu, to da.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Okapi ::

V prej omenjenih člankih jasno piše, da računalnik ni bil priklopljen na net, ker bi sicer to veljalo kot goljufanje na splošno pri tej igri
Saj mu ni treba biti priklopljen na net, če ima praktično ves net na svojih diskih.

O.

Bellatrix ::

To pa potem pomeni prekleto veliko diskov.
People are quick to judge and slow to correct themselves.

Gregor P ::

Okapi je izjavil:

V prej omenjenih člankih jasno piše, da računalnik ni bil priklopljen na net, ker bi sicer to veljalo kot goljufanje na splošno pri tej igri
Saj mu ni treba biti priklopljen na net, če ima praktično ves net na svojih diskih.

... kakor da sploh nikoli v celoti ne bi prebral mojega komentarja; predvsem ta del

Gregor P je izjavil:

je pa logično, da je črpal "znanje" iz lastne zagotovo zelo obsežne podatkovne baze

;((
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

guest #44 ::

Mene zanima glede na stopnjo zaupanja kdaj watson pozvoni? Ali se sam odloči ali so mu to vnaprej določili, tu je velik catch IMO. Jz nekako trdim, da bi sentientne AI najbolj težila meja "kdaj prenehat", "kdaj je dovolj" oz "kdaj misliš, da imaš prav". Ljudje ne opravljamo nekaj do dna, ker prej omagamo ali postanemo lačni ali jezni,... in other words "fed up". Ljudje imamo fizikalne omejitve, ki nam hintajo kdaj je dovolj. AI z skoraj neomejenimi možnostmi za širitev pa bi mogoče počel eno stvar do neskončnosti.

Kdaj bi vedu preklopit iz enega opravil na drugega? Kaj če bi si zadal neko trivialno nalogo?

Gregor P ::

Verjetno on prek svojih algoritmov (ki so prilagojeni točno za to igro) gre skozi njegovo enormno podatkovno bazo in pozvoni takoj, ko izračuna najboljši možni odgovor (odgovori v tej igri pa kot je videti niso neki poljubni, ampak točno definirani; torej sestava odgovora je določena, teme se sicer lahko menjajo).

Mene bolj zanima, če je takrat, ko ga je človek prehitel in pozvonil hitreje, Watson še vedno računal, ali preprosto ni "vedel" odgovora (in ne bi nikoli pozvonil)?
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Gregor P ()

Kostko ::

Gregor P je izjavil:

Mene bolj zanima, če je takrat, ko ga je človek prehitel in pozvonil hitreje, Watson še vedno računal, ali preprosto ni "vedel" odgovora (in ne bi nikoli pozvonil)?


V tem practice roundu je Watson tudi ob odgovoru kakšnega izmed sotekmovalcev na zaslonu prikazal svoje možnosti. Lahko da ni pozvonil zaradi prenizke stopnje zaupanja v najboljši odgovor ali pa zato ker ga je kdo prehitel. Se je pa izkazalo, da bi bil tudi tam njegov odgovor pravilen. Torej on požene množico različnih algoritmov vzporedno, njihove rezultate pa uteži glede na to kako dobro so se ti algoritmi odrezali med učenjem in na koncu dobi kandidate za odgovor urejene po oceni zaupanja.
Human stupidity is not convergent, it has no limit!

Okapi ::

odgovori v tej igri pa kot je videti niso neki poljubni, ampak točno definirani;
Kako misliš točno definirani? Vprašanje je recimo Otroci so ga imenovali doktor fig. In Watson mora odgovoriti Kdo je France Prešeren.

O.

Gregor P ::

Mislim nekako v smislu, da so v tej igri že vzpostavljena pravila, kako smeš odgovarjati in se od njih ne odstopa, torej recimo, če je pravilen odgovor "Kdo je France Prešeren", je potem napačen odgovor "To je France Prešeren".
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Okapi ::

V bistvu ni napačen odgovor (voditelj te, AFAIK, opozori, da moraš postaviti v vprašalni obliki, ampak odgovor vseeno velja, razen v nekih finalnih krogih), s tem, da je to v resnici nepomembna trivialnost. Za računalnik še toliko lažja, ker se ne more zmotit, tako kot človek. Pač odgovor postavi v vprašalni stavek in to je to.

In, mimogrede, časovna komponenta pri Jeopardyju je v tem primeru precej nesmiselna postavka - jasno, da človek ne more v hitrosti tekmovati z računalnikom.

O.

Thomas ::

jasno, da človek ne more v hitrosti tekmovati z računalnikom.


To je a priori jasno samo tebi in še kakšnemu tebi podobnemu.

V resnici računalnik v igri go naprimer, (še) ne prehiti človeka.

Včasih ga ni v praktično nobeni stvari.

Ni računalnik kar nujno in brezpogojno hitrejši!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

V vsakem primeru hitrost računalnika ni pokazatelj njegove inteligence.

O.

ThinkPad ::

V vsakem primeru hitrost računalnika ni pokazatelj njegove inteligence.


Seveda ne. Mu pa omogoča postati inteligenten.

Okapi ::

In sicer kako? Hitrost pomaga kvečjemu ustvariti vtis inteligentnosti. Inteligenca je, da šahist na nek za zdaj neznan način ugotovi, katera je najboljša poteza, ne da bi moral v glavi preigrati vse možnosti. Če preigraš vse možne poteze, ni treba biti pameten, da vidiš, katera je zmagovalna. Računalniški program je videti pameten, ker poteze preigrava tako hitro, da ni evidentno, kaj pravzaprav počne.

Sicer je deloma tudi stvar definicije, kaj je inteligenca, ampak vsaj kar se računalniških programov tiče, niso hitrejši v resnici nič pametnejši od počasnejših, samo na hitrejšem procesorju tečejo, ali pa so bolje napisani. Pri ocenjevanju pameti je edini pomemben končni rezultat, pa če pride do njega v eni sekundi ali v enem letu.

O.

Rippy ::

Sicer brez dvoma je tukaj najpomembnejši napredek v razumevanju vprašanja in ne toliko odgovor. V intervjuju je tudi bilo rečeno, da Watson največ časa porabi, da ugotovi kaj sploh besedilo zahteva. Torej čeprav mi je področje precej tuje lahko sklepam, da je to "ovira" proti "AI".

nevone ::

Pri ocenjevanju pameti je edini pomemben končni rezultat, pa če pride do njega v eni sekundi ali v enem letu.


Seveda, da je pomemben edino končni rezultat. Zato je pa tudi hitrost procesiranja lahko ena od ključnih komponent, ki pomaga priti do rezultata. Tako je inteligenca tudi, če delaš z grobo silo, če le uspeš dati ustrezen rezultat (v nekem realnem času).

Inteligenca ni samo princip po katerem razmišljamo ljudje.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

guest #44 ::

Nisem še dobil dobrega odgovora...kako se watson odloči kdaj stisnit "gumb", ko je 30% prpričan, da ima prav, 50%, 60%, 99.999999999999999999999999999999%?

oz. kako bo AI se odloču, kdaj je dovolj premišljevanja?

Kakšni pa so tej "notranji algoritmi"? Tudi če premleješ vse notranje algoritme...it all boils down, ali znam dovolj da stisnem ali ne. To pa človeku enostavno uspeva zato ker je preneumen, če bi bil neskončno pameten bi eno stvar premleval dokler ni 100%. Sicer možno, da glede na vse podatke ki jih ima izbere najboljšo oz najboljvrjetno rešitev, ampak to je spet odgovarjanje iz lastne neumnosti.

Video je omenjal, da imajo pro igralci 90% zanesljivost, zato jaz osebno mislim, da so mu tu ročno postavili mejo.

To mislim, da je velik problem pri ustvarjanju AI. Samo izpopolnjajoč AI, nebi nikoli odgovarjal iz neumnosti...kvečjemu bi počakal, da se izboljša in nato skušal odgovorit in ta proces ponavljal do fizične onemoglosti. Če se pa vpiči v neko trivialno nalogo pa je oplel, ne bo moral zbežati vn iz začaranega kroga.

Odločanje iz neumnosti pa je IMO nekaj kar si izdelovalci AIja ne želijo. Tko, da mislim da je tu nek konceptualni barrier.

Če pa imate logičen odgovor na plan z njim, me resno zanima? Pa nobenih vague odgovorov kot so "notranji algoritmi" in "nekako že".

donfilipo ::

Točen odgovor, ti ne bo dal niti IBM. Rekli bodo 'komlicirana zadeva':)
Ampak dobro. Ni pa zadeva čudežni bavbav. Kako bi to načeloma delalo, jaz (pa sem svetska truba:) vem že 20 let.
Gremo na konkretno. Iz tega bo zadeva jasna tudi mnogim, ki bi jim MORALA biti. Pomembni nadzorniki 'informacijskih holdingov' recimo. Pa sociologi in politiki:)

Nemara to, da se z zadevo ubada jverne in še kdo, tudi za slovenijo ni dovolj.
Analiziram na linku podani jeopardy. Malo sranje je tudi, ker zadeve v taki obliki niti ne poznamo toliko kot američani, ampak zadeva le ni tak bavbav.
Gremo 'per partes'.

Vprašanje:

Kathleen Kanyon's excavation of this city mentioned in Joshua showed the walls had been repaired 17 times.

Očitno izbira med odgovori: Jericho, Jerusalem, Lachish in zdaj 'reverzno' preko googla potrdimo (ker tudi jaz nimam pojma kdo je Kathleen Kanyon, niti nimam kaj prida pojma o izkopavanjih, kaj šele o izkopavanjih Kathleen Kanyon, ne vem kaj ima Josua veze z izkopavanji Kathleen in tako naprej. Pri meni gre lepo po partizanko počasi, pri IBM pa blitz!!!!

Gre za izkopavanja, gre za mesto, izkopavala je Kathleen Kanyon, omenjena so v Joshua? (no to že ne vem kaj bi poemnilo, kar nam da videti da že danes ljudje z berglo elektronike lahko vemo veliko več!, jasno pa temu SILNO nasprotujejo stari prdci:)), ki so znanje pridobili še z drgnjenjem šolskih klopi)

In zdaj smo pred ne tako grozno fantastičnimi taski. (Z malo izjemo speech recognition-a, ki pa je dejansko tudi že 20 let stara in neprestano napredujoča reč, kljub temu, da imajo mikrofoni zaenkrat namesto sivine človeškega sluha, to je možgan, še vedno kapaciteto zgolj kake kobilice.) Vzemimo, da je IBM to skopiral od Kurzweila na skrivaj:))

Postaviti search algoritme, ki bodo naenkrat iskali kakih recimo 200 searchev v zvezi z Kathleen in excavation, pa Kathleen Kanyon in excavation. Če to počnemo z googlom kmalu vidimo, da tako tudi počasi na roke pridemo do rezultatov, ki jih naši možgani kar nezavedno selekcionirajo....ampak tudi če možgan v klasičnem pomenu ni, ti searchi nazadnje privedejo do Jericha kot najpogostejši 'rezultat'.
Da pa gre to dosti dobro, je pa potrebno 'predznanje'. Mašina mora 'vedeti' (ve lahko na podlagi izkušenj bruta force searhev prej in postavi novo zakonitost), da je Kathleen ime osebe, posebej če se piše Kanyon in vrši izkopavanja, imamo kar točno določeno osebo, ki vrši izkopavanja, pogledamo, kje je vršila izkopavanja in že lahko ičemo Joshuo in 17x popravljene zidove.

'Maljoni' searchev, ki z novimi zakonitostmi pridejo do najboljših solucij, glede na task selekcionirajo algoritme za searche, ki so recimo primerni za osebe, mesta, in njih dejavnosti.
In ne glede na to, da ima možgansko kapaciteto kobilice, specifičen task izpolnjuje, kot smo videli impresivno. Ne zna vam recimo prinesti piva kot najljubša natakarica:) in še nekaj časa to ne bo šlo, bo pa zlahka praktično povsem avtomatiziralo silno 'komplicirane' taske prav vseh paperpusherjev. In še več!

To sem hotel poudariti, pa nihče nit ne 'šteka' kaj to pomeni:))

Odgovor kdaj točno, pri katerem procentu, je pa v TEM PRIMERU, popolnoma enak mojim otročjim vprašanjem očetu v mladih letih: 'kako pa veš za koliko moraš obrnit volan';(( Odgovor je iz miljon precachiranih izkušenj in iskanj pravega notranjega mehanizma, ki bo komandiral roke za ta task. Skratka variira: --glede na dosežen rezultat, --glede na polje jeopardya, in verjetno še glede na kaj. Na oko se pa vidi, da pri zadetkih nad 96% dejansko na gumb pritisne VEDNO!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

donfilipo ::

Pa še nekaj bi dodal predvsem za mladce, ki še niso čisto pobebavili pod raznimi -izmi in glupimi ideologijami.

Podjetje Zemanta je recimo pridobilo do danes po moje kakih 5miljonov evrov rizičnega vložka (investicije) od Ebennezerja. Ja tistega svetovnega škrtuha, ki vlada svetu8-)

In to s projektom, in idejo, ki se recimo v primerjavi s Thomasovim zastavljenim taskom skrije.
Zatorej pamet v roke. Čisto malce prave taktike, birokratske vzrajnosti in lahko ste na poti miljonarja!
Nobeden od ustanoviteljev Zemante ni nek izrazit geek niti genij (no bumbarja pa tudi nista), le dobro, pomeni res DOBRO vesta (sta vedela) v pravih letih (ebeneezer je fašist kar se let tiče:), kaj je smisel kapitalizma!!! Oziroma, kaj je RES njegova pozitivna stran!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Thomas ::

Preveč se daješ s knjigovodsko platjo, donfilipo. Druga napaka je govorjenje tipa "možgansko kapaciteto kobilice". Ima kar konkretno več.

Ampak to so lepotni popravki. V bistvu imaš dokaj prav.

Čeprav ... mnogi bodo razumeli čisto narobe. Bodo rekli ... aha, še vedno ima "vsebinsko znanje" neko imanenco, stroju in mašini nedosegljivo, tle so mau goljufali.

Mogoče da so, ja. Ampak tako se lahko goljufa VEDNO in POVSOD. To je moje dopolnilo tvojega sporočila.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

donfilipo ::

Druga napaka je govorjenje tipa "možgansko kapaciteto kobilice"


Bom preveril. Nisem namreč nikjer zasledil (pa nisem niti iskal ker je bil moj point drugje!), kaj ta Watson sploh je! Kateri stroj namreč. Oziroma performace.
Ampak tudi kobilica nima tako mali computing power:)

Kar bi rekli, važna je solucija, impresija, zame. Prvak v jeopardy ali šahu je pa komercialna fora. Zadevo se da s tweakom internet connection in precej počasnejšim delovanjem danes uporabiti na izredno icy točkah. To je bil moj point!!!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

donfilipo ::

Ma klinc. Razen videa je kup klobasanja, ki se ki ga ne ljubi brati. Kogar zanima, naj prebere
http://www.nytimes.com/2010/06/20/magaz...

jaz trenutno nimam časa. Mislim da z izrbranejšimi besedami, pove to kar sem jaz, (konec koncev je plačan:), pointa ne (RES revolucionarne možnosti uporabe) in kolikor sem na brzino prebrskal tudi mašine, hardwera ne.

Ampak imam spomin na Deep Blue. Grdosija od 'serisionerjev':)) za reklamo.
DANES. Škatla za 1000EUR, nobene veze z IBM, pa nimajo svetski šampioni šaha šanse>:D
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

donfilipo ::

Pa nekdo naj preveri, če Watson sploh ima speech recognition. Ta bi me (tako hiter in zanseljiv) pri celi zadevi še najbolj presentil. Ali bere napisano.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Thomas ::

SR.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

ti searchi nazadnje privedejo do Jericha kot najpogostejši 'rezultat'.
Kaj počasi, v enem koraku. Preprosto vržeš celo vprašanje (oziroma trditev) iz Jeopardyja v gugla in dodaš -jeopardy, da ti zgage ne delajo strani, povezane s kvizom. Potem pogledaš, katera je prevladujoča tematika prvih 10 zadetkov. V tem konkretnem primeru imaš nekaj nepovezanih strani in 2x Walls of Jericho. In to je to.

Na enak način lahko v enem koraku dobiš odgovore na praktično vsa vprašanja iz Jeopardyja.

V bistvu je tu edini programerski problem, kako "pogledaš, katera je prevladujoča tematika" med rezultati preprostega iskanja. Nič ne rečem, vsega spoštovanja vreden dosežek in zelo uporabno za razne ekspertne sisteme in verjetno še za marsikaj, ampak to še vedno ni tista inteligenca, ki jo vsi pričakujemo od računalnikov.

O.

Okapi ::

SR.
Če si s tem hotel donfilipu povedati, da ima speech recognition, si ga nalagal.

O.

ThinkPad ::

Nisem še dobil dobrega odgovora...kako se watson odloči kdaj stisnit "gumb", ko je 30% prpričan, da ima prav, 50%, 60%, 99.999999999999999999999999999999%?

Kakšni pa so tej "notranji algoritmi"? Tudi če premleješ vse notranje algoritme...it all boils down, ali znam dovolj da stisnem ali ne.


Nekaj o tem najdeš v skoraj 22 min. dolgem videu.

guest #44 ::

@don

Sicer hvala za poskus odgovora, ampak žal me ne prepriča najbolj. Izkušnje so ravno to kar sem omenjal...odgovarjanje iz neumnosti, kdo pa je reku da je miljon uspešnih preizkusov dovolj? Ok za preprosto vprašanje kot je na Jeopardy mogoče ja, ampak še vedno je se moral odločit da 96% je dovolj, od kje mu to? Ok za omejene sisteme razuem, za nekaj kar pa bi blo limitles pa ne.

Nevem, če je najboljši primer ampak bom poskusu:

Rabiš naredit eno zelo zapleteno nalogo, nevem...poslat kako sondo nekam, spremenit delovanje kompleksnega sistema z odprtimi robovi, za katero bi potreboval zlo natančen PI (pravzaprav bolj kot bi bil natančen boljš bi blo)...na kolko decimalk boš računal PI, da boš najbolje rešu svoj problem?
Koliko tveganja boš pripravljen sprejet?

Človek bo to reku, ah več ne zmorem in to je to...poslal sondo na mars in upal, da se ne raztrešči v prvo skalo ki pride. Limitles AI pa bi praviloma moral do kvantnega nivoja izračunat natančnost, da slučajno se ne zgodi kaj nepričakovanega...ampak zaradi kvantne narave vesolja, rizik bo vedno.

Za nas je 99.999999% zanesljivosti več kot preveč...za naše primitivne probleme, a ko se bo dvignu nivo problemov za primerno veliko redov, pa vrjetno bo druga zgodba.

Sicer Jeopardy in watson je le osnutek tega problema...ampak, se opravičujem če sem tečen ali neuk, nisem še slišal prepričljivega odgovora.
Sicer realno bi ti zanesljivost 99.99999% zadostovala za večino problemov...še vedo gre za konceptualni problem IMO.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: guest #44 ()

Kostko ::

guest #44 je izjavil:

Človek bo to reku, ah več ne zmorem in to je to...poslal sondo na mars in upal, da se ne raztrešči v prvo skalo ki pride. Limitles AI pa bi praviloma moral do kvantnega nivoja izračunat natančnost, da slučajno se ne zgodi kaj nepričakovanega...ampak zaradi kvantne narave vesolja, rizik bo vedno.


No saj AI tudi ni čisto limitless in mora vseeno pametno uporabljat svoje računske resurse. Zakaj ne bi tudi AI ocenil kakšna je cena za izračun ter kakšen je gain, ki ga dobi za to ceno in potem glede na to določil do kje naj gre? Saj ljudje delamo podobno, čeprav včasih podzavestno.
Human stupidity is not convergent, it has no limit!

donfilipo ::

Okapi>Kaj počasi, v enem koraku


To ne pripelje daleč. Pozabi recimo '-jeopardy', ker mašino tudi to ne bega preveč.
In na drugi strani ne rabi tega, ker ima 'knowledge' prečiščen in zamrznjen. No internet! Pa tudi ni noben problem, da 'prepozna' svoj task, če imamo pa na netu kak drug task iz yeopardy, ki je slučajno enak njegovemu aktualnemu, ima pa tako rekoč 'bazo iger'.
Ko recimo sam vnesem cel stavek:

'Kathleen Kanyon's excavation of this city mentioned in Joshua showed the walls had been repaired 17 times '

dobim cca 4 relevantne zadetke, od katerih pa noben ne vodi v pravo smer.

V kolikor pa vnesem Kathleen Kanyon's excavation pa dobim 1180 zadetkov, ki praktično zgornji vsi vodijo v pravo smer.
Pomembno pa je z algoritmi najti ali izračunati zgenerirati searche (teče jih mnogo naenkrat), ki vodijo v pravo smer.

@jverne
sorry jeopary je v bistvu enostavna naloga brskanja, primerjanja, in spet brkanja, primerjanja, (v čimveč sočasnih nitih naenkrat v čimkrajšem času)! To drugo je problem jeopardya in poseben izziv, ne pa niti toliko življensko. Ampak na koncu koncev jeopardy, tako omejen kot je, predstavlja kar veliko človeškega znanja! Sploh klasičnega akademskega:)) Ključno je kar dejstvo, da z searhi pride do odgovora, tako kot ti ali jaz, s tapkanjem v google, po partizansko, (ker bi brez googla in ti in jaz pogorela na čisto!:) Počasi s pametnim načinom selekcije searcha in sprotnim pametnim generiranjem tega, pa prideš precej daleč. S tem da internet niti nima tako kvalitetne baze knowledga enostavno dostopne kot Watson. Mnogo kvalitetnega znanja je pod šiframi, gesli in težko dostopno.

No sliši se enostavno, pa potem v praksi spet ni. Ko imaš osnovno idejo se tekma in delo šele začne! Ni pa tudi na drugi strani neko 'Newtonovo jabolko' ali Einsteinov uvid v relativnost. Še zdaleč ne. Kup zoprnega štrikanja in sprobavanja v ekipi IBM Watsonovih ljudi, na super mašinah.
In kasneje ko 'reklama' poide in IBM efekt na borzi doseže (na žalost bo tokrat verjetno manjši kot ob Deep Blue:), pa IBM server nadomestijo počasi hišni mlini, z veliko boljšim softwarom, se pravi 'googli na kvadrat' ali n-to potenco. Isto kot je bilo s šahom.

Kaj 'več' IBM Watson ne zna. Zaenkrat.
Recimo odgovarjati na 'filozofske' a ljudske probleme. Touringov test. Kjer knowledge debata sproti filtrira in oblikuje v načinih, ki jih Watson še ne doseže. Ko doseže to, mirne duše rečemo, da je zavesten!!!! -na nek način:))
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: donfilipo ()

donfilipo ::

Kvalitetno znanje pod gesli, denarjem in šiframi, pa je glava ovira implementacije Watsonov recimo namesto miljarde paperpusherjev;((
In seveda volja. Tudi te ni. Ker so preveč tesno navezani in prepredeni z elitno peščico. Rekli bi, 'imaju jih u šaci'. In nočejo ostati brez kave, sodelavke in predvsem solidne plače:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

.:joco:. ::

@jverne, tukaj malo bolj podrobno opiše kako zadeva deluje:


Se pa strinjam, da je tukaj (kljub zavidljivemu hardveru) bolj za občudovat software.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

donfilipo ::

Odličen filmček Joco. Hvala!

In še pripomba.

Software ali idejo za njega, ima Thomas z ekipo, v primerjavi s tem, (v konceptu vsaj, kako je realno trenutno ne vem:), pa RES revolucionaren. RES. Ponavljam res. Se sliši kot da hvalim kolega ker me je podkupil, pa ni res. Tudi napizdim ga kadar gre v sofizme, ali direktno s 100km očitne finte:)) Že 35let.

IBM ima hardware, +20vrhunskih programerjev, vrhunski hardware in uresničuje, kot rečeno v praksi že 20, ali več let stare idejne koncepte. Zakaj Thomas ne gre 'public', in v recimo 'Zemanta style', z velikim investicijskim vložkom od zunaj, se da slutiti, čeravno čisto vse logike, pa tudi sam, tu še zdaleč ne vidim. Rad dela sam, ko kralj na Betajnovi. Mislim, da je glavni vzrok v tem. To pomeni veliko manjšo možnost za uspeh, omejevanje efektivnega brainstorminga, a pač tak je:)

Pa vseeno vedeti je treba, da je po svetu kakih 10.000 Thomaslike geekov, ki samo čakajo na take in podobne prodore IBM-ov, da bodo lahko končno prepričali svoje sosede 'švercerje', naj namesto dobrega računovodskega programa (kar je hit nr.1 v sloveniji:), raje dajo v razvoj, pri njih, kako res revolucionarno reč. Recimo visoko strokovni avtomatski svetovalec za ... Vstavite poljubno:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

guest #44 ::

Sem že gledal tisti video, mislim da sem tam vidu tistih prej omenjenih 90% zanesljivosti.

Ampak mam občutek, da me ne še vedno ne razumete (ali vas jaz ne?)...jz sem vidu kako približno deluje watson, sej je mož razlagal. Amapk jz ne sprašujem kako najde watson zadetek, jz sprašujem kdaj se odloči da ga bo povedal. V videu tega podatka nisem eksplicitno zasledil, sicer sem približno razumem da z omejenim številom podatkov bi prišel do več rešitev, izbral bi tisto, ki ima največjo zanesljivost...ja to je jasno. Ampak kaj ko problem prenesemo na odprti AI oz samoizbolšajoči AI. Kje si bo ta postavu meje zaupanja? (v odvisnosti od reusrsev...beri naprej)

Odgovori so bli:

-prek mnogih izkušenj...ja to je možno, ampak temu jz pravim odgovarjanje iz lastne neumnosti in zna bit posledično precej riskantno

-določitev meje zaupanja prek fizičnih zmogljivosti ali danih resursev...fizične zmogljivosti bi se pri samoizpolnjajočem AI neprestano višale torej, kdaj si bo vzel pavzo in rešu problem? zakaj ga nebi enostavno preložu na čas ko bo bolj pameten, da ga bo lahko še bolj zanesljivo rešil, in tako naprej.

Resursi lahko bi bli omejeni in pol bi se moral glede na podano odločit kdaj nehat. Ja, to je še najbljižji resničen odgovor IMO, ampak spet je težava ker se ne ve in vrjetno se niti ne bo ali so resursi končni ali ne? Če so, pol ok...sprogramiraš konzervativen AI, ki bo vedno pazu, da ne bo preveč časa zaružil pri enem problemu oz balansiral preživetje/idle CPU time in resurse.
Če niso, pa bo magari izračunaval PI celo večnost.

Drugi a podobni scenarij je, če bi bli npr resursi konči a nebi zgledalo da so ali da so neskončni a ne zgleda tako.
Zdej, če sprogramiraš konzervativen AI, dokler bodo končni ali dokler bo tako zgledalo bi delovalo. Enkrat ko bi se izkazalo da so neskončni ali vsaj zgledalo pa bi se konzervativen AI prakal po glavi in nebi vedu kako naprej. To bi mu čist uničilo perspektivo, kar naenkrat nebi vedu več kako se obnašat glede določanja stopnje zaupanja oz stopnje "kdaj je dovolj".

Tko, da nek "stupid" faktor bi moral biti vključen not v kodo. Torej ko ne ve več kako naprej, nazj začne na random postavljat meje in izbere eno...če se izkaže da je postavu pravo mejo, pol bo veselo anprej živel...torej je imel več sreče kot pameti. Če pa izbere napačno, pa se lahko zajebe.

Torej strnjeno povedano je crux problema...kak AI sprogramirat pri neomejenih resursih oz. vsaj navidezno neomejenih? Kako si bo meje postavljal, kjer meje ne more bit? Če pa ne bo si znal postavit meje kaj bi ga primoralo da nebi PI izračunaval v eternity?

Ena povratna zanka sicer mi pride na misel, ampak mislim, da še vedno ne reši problema. Da vidim še kak vaš odgovor? Thomas are you here?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: guest #44 ()

ThinkPad ::

Če je zmožen odgovoriti na skoraj vsa vprašanja pravilno, bo valjda tudi vedel, kako dolgo/precizno/natačno/... se "splača" ukvarjati z vsakim posameznim problemom. Iz konteksta mu mora biti jasno, kje so smislene meje, pa da bo človek (morda ne stroj sam) zadovoljen z rezultatom.

Pri "PI & OŠ" mu mora biti jasno, da je 3.14 OK.

Okapi ::

Predvsem si Watson verjetno mej sploh ne postavlja sam, ampak so mu jih preprosto sprogramirali, kot se je pač programerjem zdelo najbolj smiselno. Lahko bi ga teoretično tudi tako sprogramirali, da bi mejo sam našel, na osnovi poskusov in napak, konkretno pri Jeopardyju, kjer je važna hitrost. Recimo da bi najprej hotel biti 100% in bi nasprotnik pritisnil na tipko, ko bi bil računalnik šele pri 90%. Potem bi program preprosto pogledal, ali je 90 odstotno pravilen odgovor pravi. Če bi bil, bi lahko naslednjič Watson "pritisnil gumb" že pri 90 odstotni zanesljivosti, da bi prehitel nasprotnika. Na ta način bi pač s poskusi in napakami ugotovil, kakšna verjetnost odgovora je dovolj, da v Jeopardyju premaga človeškega nasprotnika.

Enako pa velja za vse druge reči. Je dovolj, da na Marsu uspešno pristanejo 3 sonde od petih? Prilagodiš kriterije in to je to. V tehniki se itak že precej dobro ve, ali moraš nekaj načrtovati na centimeter, na milimeter ali na stotinko miimetra natančno, kakšne posebne tople vode tu nima smisla odkrivati.

O.

guest #44 ::

Ajde v primeru watsona, ki si ga omenu se torej je baziral po najmanj neumnemu nasprotniku. Sam to ni to.


Glede sond, jah mogoče bi blo potrebno razširit problem za ponazorit. Predpostavimo, da mora sonda uspešno pristat, izkopat luknjo točno tam kjer želiš, obdelat snov, naredi svojo kopjo in zletita naprej na drugo lokacijo in ponovita isto.

Pošlješ 5 sond na isto lokacijo, 3 uspešno pristanejo, 2 uspešno izkopljejo, 1 uspešno obdela snov, 0 se uspešno namnoži in 0 jih ne poleti naprej. Sistem ne deluje torej?

Se odločiš da pošlješ npr 10 sond pri isti vrjetnosti (torej z isto natančnostjo), 6 jih pristane, 4 uspešno izkopljejo, 2 uspešno predelajo snov, 1 uspešno razmnoži, 1 uspešno poleti naprej.

1 leti, 0 uspešno pristane, 0 uspešno izkolpje, 0 uspešno obdela, 0 uspešno razmnoži, 0 uspešno poleti naprej.


Torej pri vrjetnosti 3/5 boš lahko sam en planet obiskal. Koliko in koliko natančno pa moreš poslat sond v štartu, da bo vsak od neskončno mnogo planetov obiskan....nosekončno mnogo z neskončno natančnostjo. Torej boš moral PI računat v neskončnost, preden boš karkoli se upal poslat.
Ajde vrjetno ni najboljši primer ampak, along these lines.

Glede tehnike...bi rad videl en projekt, ki so na dve decimalki natančno zadeli stroške izvedbe? V gradbeništcu je vedno kup nepričakovanih dodatnih stroškov, ker se pač dela na cm/mm natančno, v strojništvu pa so že boljši kjer se dela na stotinko mm natančno.

Koliko natančno pa bi moral merit, da bi stroške lahko ocenu na n decimalk?

Nekje treba rečt..."ah fuck it, nardim tako pa tudi če zarad tega jutri umrem" rizik, ki ga pač treba sprejet, od AI ja pričakujemo zlo majhen rizik...ampak kdo ga bo določu?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: guest #44 ()

Thomas ::

Whatson bi lahko imel "lose ends". Ko bi ne znal določiti, kdaj pritisniti gumb.

Po moje, da tega ni. Vsak trenutek ve za kalkulacijo optimalne poteze. Skoraj ne verjamem, da ne izračuna 1000 krat na sekundo, je matematično upanje večje za pritisk, ali za nadaljne čakanje.

Tako ugibam, vem pa seveda ne.

Nekoliko razširjeni Whatson, pa se ne bi odločal samo probabilistično, pač pa bi iskal matematične dokaze, za utemeljenost popravka. Whatson se mi zdi 1/3 Goedlove mašine. 1/3 po vloženem delu, 80% po konceptu. Whatson se mi zdi tudi to, kar je WolframAlpha obljubljala biti, pa ni.

Sorodnost Whatsona z Goedlovo mašino je zame ključna. Ko in če bo lahko odločno posegel v svoje drobovje, kar je definicija GM, se začne čisto nova igra.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

guest #44 ::

Lahko malo razširiš svoje mnenje, ne razumem najboljše?
«
1
2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

IBM-ov Watson študira medicino (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
9924426 (11830) Kenpachi
»

Watson kot pek, farmacevt, inženir

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
94895 (3433) ABX
»

Domače branje: Christopher Steiner: Automate This (2012) (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Domače branje
7211346 (8128) jype
»

V Google prihaja Ray Kurzweil (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
6611186 (8244) Jst
»

Watson na Jeopardy! - Feb. 14. 15. in 16.

Oddelek: Loža
194239 (3438) snow

Več podobnih tem