Luna, pridi nazaj!

(Želiš, da se v tej temi debatira le o fizikalnih (matematičnih) izračunih, ali tudi o smiselnosti takšnega posega?)

Ali bo ostala v Z&T ali ne bo odvisno od moderatorske presoje vsebine. Zato te pa sprašujem po namenu teme, da bomo moderatorji lahko presodili morebiten off-topic in temo obdržali v Z&T.

romantika in več svetlobe ponoči

Ena butasta: najbrž je bolje da se nam oddaljuje, kot da sem nam približuje, če bi ob tem seveda obstajala možnost, da potem butne v nas.

Mi pa lahko nevednežu razložite, ali bi v primeru približevanja resnično obstajal možnost, da "pade dol" ali ne, in če ne, zakaj ne.

S stališča astronomskih opazovanj, predvsem amaterskih, to nebi prineslo nič dobrega. Že tako se ob polni Luni le s težavo opazuje zaradi prevelike svetlosti, če bi se približala bi se magnituda še dodatno zmanjšala ...

Glede tega ali jo lahko obrnemo pa bom rekel tako. Kolikor vem se zemlja, s tem ko se Luna od nje oddaljuje, vrti počasneje. Če je ta podatek točen bi bilo potem dovolj to, da bi pospešili vrtenje zemlje.
Mogoče z nadzorom plimovanja ?

Tista z raketo se mi pa ne zdi najbolj realistična. Sicer ne vem kolikšen vpliv ima satelit v orbiti na samo Luno, ampak občutek imam da bi morala biti tale raketa ogromna, da bi lahko taki masi počasi preprečevala oddaljevanje od zemlje.

Teoretični energetski optimum za anuliranje oddaljevanja Lune je manj kot 1 kWh.

Samo kako ga uresničiti, magari 100 krat slabše?

Tudi ni rečeno, da bi se potem nehala oddaljevati za vedno, počasi bi se spet začela in bi bilo potrebno račun plačati znova.

Smisel te teme je v tem, da vidimo, kako kontraintuitivne so stvari. Manj kot eno kWh - get out of here!

Luna je zaradi sil plimovanja vedno enako orientirana glede na zemljo in zato tudi glede na svojo orbito okoli zemlje. Dovolj bi bilo že, da na tisto stran lune, ki gleda nasproti smeri njene orbite, namestimo ogromen raketni pogon, ki bi ji stalno, s skoraj zanemarljivim pospeškom zmanjševal orbitalno energijo. Reakcijsko maso za motor bi lahko pridobili z luninega površja, energijo pa s sončnimi celicami.

Vprašanje pa ostaja: Zakaj?

Hahaha Upam da se šalite glede postavljanja raket na luno.
No če že sanjamo in govorimo neumnosti predlagam da namestimo rakete kar na Zemljo in začnemo popotovanje po vesolju.

lune se ne da obrniti - vsaj ne za dlje časa

ker je stran ki jo kaže nam drugačne teže kot stran ki je nam skrita

to pa zato ker je bila luna svojčas ena gmota lave...

to se vidi tudi po tem da so vsa "morja" na luni na tisti strani ki gleda proti zemlji

je pač zemljina težnost poskrbela da je lava stekla na našo stran

in nato je ostalo tako

švrk je 9. jan 2011 ob 22:35 izjavil:

Lahko kdo razloži kakšen je vzrok, da se luna oddaljuje oz. kaj jo vleče stran? Če upoštevamo Newtonov zakon gravitacije, obstaja med dvema telesoma privlačna sila F=k*m1*m2/r^2, zato mi ni logično po kakšnem principu naj bi se oddaljevala, kvečjem približevala, če bi izgubljala na radialnem pospešku.

Verjetno sta nekoč trčila, sedaj pa se luna oddaljuje.

Lahko si razlagaš zadevo, da vrtiš luno na vrvici (centrifugalna sila) teži k odaljevanju od objekta. Da pa luna ne odleti poskrbi gravitacija zemlje.

Useless poseg bi jaz reku. Dokler bo luna tako daleč, da bo začela očitno destabilizirat Zemljo jo sploh ne bomo potrebovali več. Ne lune ne zemlje. Lahko pa bi pustili kak lep spomenik na mestu kjer sta se nahajala. "Here was the birth place of the Human race".

logit je 9. jan 2011 ob 22:51 izjavil:

Hahaha Upam da se šalite glede postavljanja raket na luno.
No če že sanjamo in govorimo neumnosti predlagam da namestimo rakete kar na Zemljo in začnemo popotovanje po vesolju.

Na zemlji fiksni raketni motorji na površju ne bi delovali iz dveh razlogov:

-Zemlja ni rotacijsko fiksirana glede na svojo orbito
-Zemlja ima atmosfero, ki bi absorbirala vso potisno silo raket

Medtem, ko na luni ta dva razloga ne veljata in je predlog raket na površju povsem smiseln. Tudi na videz zanemarljivo majhna sila bi bila dovolj, da bi uravnotežila povečevanje orbitalne energije lune zaradi sil plime. Navsezadnje je govora o treh centimetrih na leto v orbiti, ki ima veliko os skoraj pol milijona kilometrov.

Gre samo zato, da je načelno možno, brez nekega gigantskega truda Luno preusmeriti. Vprašanja "zakaj bi to delali" sploh ni.

Samo načelno vprašanje je, na katerega je odgovor presenetljiv:

Tudi na videz zanemarljivo majhna sila bi bila dovolj, da bi uravnotežila povečevanje orbitalne energije lune zaradi sil plime. Navsezadnje je govora o treh centimetrih na leto v orbiti, ki ima veliko os skoraj pol milijona kilometrov.

A je na luni kaka stvar, ki jo lahko skurimo?

po neki Discovery oddaji bo ravnovesje vzpostavljeno, ko se bo Luna tako oddaljila da bo obkrožila Zemljo v cca 45 dneh, namesto sedanjih cca 28... časovno pa to znese toliko da me ne boli glava zaradi tega, konec Zemlje je tudi že znan.

bilo bi zanimovo določit kako hitro bo oddaljevanje resno vplivalo na ekosistem na Zemlji, in predčasno reagirat in obdržat Luno na najbolj optimalni orbiti.

NO, ničesar 100km visokega še nismo sposobni postaviti. Še kilometra nismo dosegli.

No, ko smo že pri "praktični izvedljivosti", a bi lahko dvigali in spuščali kvihte in z njimi vplivali na luno ?

Recimo da bi na strani, ki je bližje luni dvignil kak težek kviht in tako povečal gravitacijski vlek.

Niti ni treba da je nad površino zemlje, lahko je v kakem jašku recimo.

Lahko bi jih imel več in vedno dvignil tistega, ki ji je najbližje recimo.

Na zapornicah lahko načeloma postaviš elektrarno.

Kviht pa porabi energijo za dviganje, pri spuščanju jo dobiš nazaj.

Kar se rakete tiče, z njo zgubljaš maso.

Zero0ne je 10. jan 2011 ob 02:05 izjavil:

Hahaha

-Zemlja ima atmosfero, ki bi absorbirala vso potisno silo raket

.

Kako je to mišljeno? Potisna sila bi delovala na površje zemlje, nasprotna sila v atmosfero... Potisno silo nima kaj absorbirati tukaj.

Da ne boste mislili, kako je Luno ali Zemljo premakniti, pa človeštvu danes absolutno nemogoče.

Kar je v bistvu vedel že Arhimed.

Dejansko so številke zanimive in na prvi pogled presenetljive. Podobno, kot je večina presenečena, kako veliko ladjo lahko človek lastnoročno premakne.

po neki Discovery oddaji bo ravnovesje vzpostavljeno, ko se bo Luna tako oddaljila da bo obkrožila Zemljo v cca 45 dneh, namesto sedanjih cca 28...

In če se ne motim, bo takrat na Zemlji dan trajal ravno teh 45 dni.

Skrajni rok za premikanje Lune bi recimo lahko bil, iz estetskih vzrokov, ko bi bili na tem, da ne bo več popolnih sončnih mrkov.

O.

Poanta tegale je tudi v tem, da premikanje planeta, da bi se ušlo naraščajočemu Soncu, ni nekaj naši civilizaciji blazno nedosgljivega. Nasprotno, Luno lahko začnemo premikati kadarkoli.

Tudi Zemljo, z raketami ali pa z utežmi, ali pa z jezovi. Dovolj, da bo na njej zmerna tempratura še 10 milijard let in več.

Če hočemo. Če "nimamo večje ribe za pečt". No, to imamo.

Postavlja se vprašanje, kako z najmanj vložka narediti največji učinek na Osončje ali na Galaksijo.

S premikanjem zemlje je vseeno malo tezje, IMO. Da pobegnemo soncu potrebujemo 30km/s, ce se prav spomnim. Potem pa treba pobegnit se plinskim orjakom ampak to bi bilo verjetno lazje.

Pa gruntam kaj bi se z naso atmosfero nardil, ce bi jo tkole probal popihat.

Kaj pa ionski pogon na "temni" strani lune?

To pa ne bo šlo, zeleni so proti