Forum » Znanost in tehnologija » Luna
Luna
Avenger ::
Mene pa zanima, če je bila Luna kdaj v preteklosti kaj bližje Zemlji in je torej imela večji vpliv na plimo in ostalo?
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.
Tomi ::
Off-topic: si dobil ob pogledu ven inspiracijo? Ker mene fascinira še par ur, kar se učim in je temno..
metrodusa.blogspot.com
Alec999 ::
kokr jst vem je v dalni dalni preteklosti Luna bila blizje zemlje in to kr dost blizi kokr je sedaj. Tko, da je sigurno mela pol tud vecji vpliv na plimo in oseko.
Vec bo pa kdo drug povedu
Vec bo pa kdo drug povedu
Thomas ::
Luna se od Zemlje oddaljuje. Zaradi vpliva Sončeve gravitacije.
V nekaj milijardah let bi čisto ušla, vsako leto pa pobegne za 4 cm dlje od nas.
Povezava.
V nekaj milijardah let bi čisto ušla, vsako leto pa pobegne za 4 cm dlje od nas.
Povezava.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Avenger ::
Čak mal, ne mislm zdej daljne preteklosti v smislu miljonov let, ampak bolj v smislu tisočev, recimo, koliko bližje je bila Luna Zemllji pred, recimo, 4000 ali 10000 leti, a je imela drugačno orbito, se je vrtela hitreje, kako dolg je bil cikel, koliko večji vpliv je imela na Zemljo etc.
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.
Thomas ::
Zanemarljivo.
Pa ne tisto stran ki sem jo dal, jemati preveč sveto. Ne znajo vkalkulirat niti Sonca.
Pa ne tisto stran ki sem jo dal, jemati preveč sveto. Ne znajo vkalkulirat niti Sonca.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
To je zaradi delovanja plimskih sil tudi. Slejkoprej večje telo zaustavi rotacijo manjšega, ki kroži okoli njega. Oziroma jo izenači z revolucijo. Pomeni en obrat, eno obkroženje.
Sonce je to že skoraj uspelo narediti z Merkurjem in Venero, Zemlja pa z Luno.
Sonce je to že skoraj uspelo narediti z Merkurjem in Venero, Zemlja pa z Luno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Avenger ::
Na kakšen način pa se to izenači, z magnetnimi silami? A to še kako drugače vpliva na planet oz. zvezdo, mislm, plima že, ampak kakšen je pa vpliv na človeka, rastline, gobe, bakterije, viruse, magmo, etc...?
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.
Thomas ::
Plimske so samo manifestacija gravitacijske sile.
Magnetne in električne so pa popolnoma zanemarljive v delovanju Zemlje na Luno in obratno.
Gravitacija Lune na človeka (skalo) je pa četrt milijona krat manjša od Zemljine.
Gravitacija bližnje stavbe je močnejša!
Samo velika telesa kapljevin (oceani vode ali magme) zaznavno občutijo delovanje plime, ker niso zelo koherentni objekti.
Magnetne in električne so pa popolnoma zanemarljive v delovanju Zemlje na Luno in obratno.
Gravitacija Lune na človeka (skalo) je pa četrt milijona krat manjša od Zemljine.
Gravitacija bližnje stavbe je močnejša!
Samo velika telesa kapljevin (oceani vode ali magme) zaznavno občutijo delovanje plime, ker niso zelo koherentni objekti.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
frudi ::
luna nam zmeraj kaže isto stran, hkrati se oddaljuje od nas, pa še zemeljski dnevi se krajšajo... vse zaradi plimskih sil. zanimivo, kaj vse ima na vesti tole polmetersko dvanajsturno pretakanje oceanov...
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Thomas ::
Gotovo si mislil reči - zemljski dnevi se daljšajo. Ker rotacija upočasnuje. Tako zaradi Sonca kot zaradi Lune.
Sicer pa ja. Velika igra gravitacije.
Sicer pa ja. Velika igra gravitacije.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
perci ::
Zakaj pa je plimovanje različno na različnih krajih?
Ponekod npr. niha za pol metra, spet drugod za več metrov. Kako pride do tega?
Ponekod npr. niha za pol metra, spet drugod za več metrov. Kako pride do tega?
Thomas ::
Ja. Velika masa vode, ki jo potegne na relativno ozko plitvino - recimo v angleški kanal - povzroča večjo relativno plimo.
Geometrično vprašanje razporeditve vode, pravzaprav.
Geometrično vprašanje razporeditve vode, pravzaprav.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Matek ::
Tole glede daljšanja dni. Koliko je potem "pravi čas" o. tisti ki ga mi uporabljamo za nami?
Bolje ispasti glup nego iz aviona.
Thomas ::
Pravi čas je definiran z atomskimi pojavi. Kako hitro se vrti Zemlja, pa je bolj "vremenoslovje".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
frudi ::
ja, seveda se zemeljski dnevi daljšajo... lapsus
kar se pa tiče različno visokih plim - dodaten faktor je lahko tudi resonanca. kjer je 'naravna frekvenca' neke mase vode približno 12 ur lahko pride do ekstremno visokih plim.
kar se pa tiče različno visokih plim - dodaten faktor je lahko tudi resonanca. kjer je 'naravna frekvenca' neke mase vode približno 12 ur lahko pride do ekstremno visokih plim.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Thomas ::
Poleg tega, pa plimuje tudi kopno. Za kakšen milimeter.
Jupitrova luna Io, pa plimuje tako močno, da so njeni vulkani pravzaprav na plimski pogon. Tudi Europa ima tekočo vodo pod ledom, zaradi dela plimskih sil. Jupiter je pač blizu.
Zgodi pa se, da luna pride blizu k planetu. Takrat se preprosto razsuje v mnogo majhnih lunic, ki potem oblikujejo nekakšen Saturnov prstan.
Če bi naša Luna prišla na 10 krat manjšo razdaljo, bi jo plimske sile zdrobile v prah.
Predstavljajte si dve polovici tako bližnje Lune. Tisto bolj oddaljeno in tisto manj oddaljeno polovico. Bližnjo Zemlja privlači bolj kot bolj oddaljeno, ki je kakšnih 1000 km dlje.
Ker je razlika teh sil večja, kot se Luna s svojo gravitacijo drži skupaj, ja ta rezultantna sila razkolje - in Zemlja dobi prstan. Preden se pa to zgodi, pa je plimski val visok kilometer in več in z nadzvočno hitrostjo potuje okoli Zemlje.
No, samo Luna se oddaljuje, smo rekli.
Jupitrova luna Io, pa plimuje tako močno, da so njeni vulkani pravzaprav na plimski pogon. Tudi Europa ima tekočo vodo pod ledom, zaradi dela plimskih sil. Jupiter je pač blizu.
Zgodi pa se, da luna pride blizu k planetu. Takrat se preprosto razsuje v mnogo majhnih lunic, ki potem oblikujejo nekakšen Saturnov prstan.
Če bi naša Luna prišla na 10 krat manjšo razdaljo, bi jo plimske sile zdrobile v prah.
Predstavljajte si dve polovici tako bližnje Lune. Tisto bolj oddaljeno in tisto manj oddaljeno polovico. Bližnjo Zemlja privlači bolj kot bolj oddaljeno, ki je kakšnih 1000 km dlje.
Ker je razlika teh sil večja, kot se Luna s svojo gravitacijo drži skupaj, ja ta rezultantna sila razkolje - in Zemlja dobi prstan. Preden se pa to zgodi, pa je plimski val visok kilometer in več in z nadzvočno hitrostjo potuje okoli Zemlje.
No, samo Luna se oddaljuje, smo rekli.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Kakor smo pa že bili omenili - Merkur in Venera Lune nimata. Preblizu Sonca sta - in vsako Luno bi že odkatapultiralo iz njune orbite.
Zemlja ima ogromno Luno, ki je nastala kot ostanek po trčenju dveh planetov, Orpheusa in Zemlje - ko je bila Zemlja še mlada. To je bil edini način, da Zemlja dobi tako veliko Luno, ki stabilizira njen nagib, ki bi bil sicer tak, da bi poleti vrelo, pozimi pa zmrznilo na -200° ali še bolj globoko.
Mars nima kakšnih posebnih lun - samo dve majhni - verjetno ujeta asteroida.
Lune so pogoste in velike šele daleč za Marsovo orbito, kjer je dovolj mir pred Soncem in njegovimi gravitacijskimi diverzijami.
Zemlja ima ogromno Luno, ki je nastala kot ostanek po trčenju dveh planetov, Orpheusa in Zemlje - ko je bila Zemlja še mlada. To je bil edini način, da Zemlja dobi tako veliko Luno, ki stabilizira njen nagib, ki bi bil sicer tak, da bi poleti vrelo, pozimi pa zmrznilo na -200° ali še bolj globoko.
Mars nima kakšnih posebnih lun - samo dve majhni - verjetno ujeta asteroida.
Lune so pogoste in velike šele daleč za Marsovo orbito, kjer je dovolj mir pred Soncem in njegovimi gravitacijskimi diverzijami.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Matek ::
Ok, koliko je potem meteorološki dan daljši od atomskega?
Bolje ispasti glup nego iz aviona.
Thomas ::
Sekunda je definirana kot 9.192631770 x 109 nihajev svetlobe, ki jo oddaja Cezij 133 pri prehodu vzbujenega v nevzbujeno stanje.
Dan ima 86400 sekund. Vendar je že treba vsakih nekaj let kakšnemu dnevu (31. decembru) dodajati eno prestopno sekundo.
Dan ima 86400 sekund. Vendar je že treba vsakih nekaj let kakšnemu dnevu (31. decembru) dodajati eno prestopno sekundo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
.:joco:. ::
Če se ne motim, je okoli ekvatorja plima tudi nekoliko višja, kot na severnem tečaju...
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Luna, pridi nazaj! (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 11016 (8845) | gzibret |
» | VeneraOddelek: Znanost in tehnologija | 6338 (5253) | jest10 |
» | vrtenje luneOddelek: Znanost in tehnologija | 2367 (1851) | Thomas |
» | Ali bo luna padla na zemljo?Oddelek: Znanost in tehnologija | 3939 (3124) | Thomas |