Forum » Znanost in tehnologija » Dejstvo ali možnost?
Dejstvo ali možnost?
WarpedGone ::
Tehnolog:
Tule:
Verjetnost 0 NE pomeni, da se stvar NE more zgodit. Velja le obratno, če se stvar ne more zgodit ima verjetnost 0.
Še enkrat:
Naključna izbira nekega realnega števila ima kakšno verjetnost? Ker jih je neskončno je izbira kateregakoli izmed njih enaka 0.
Empak ti vseeno lahko izbereš poljubno takšno število. Neskončnost te Hebe.
Zdej je pa tukej cel dokaz, kdor se ne strinja, naj navede točko kjer se ne strinja:
Tule:
5. Torej je verjetnost 0 oz nemogoče, da bi v neskončnost vlekli samo rdeče karte.
6. Torej bomo slej ko prej potegnili modro karto.
Verjetnost 0 NE pomeni, da se stvar NE more zgodit. Velja le obratno, če se stvar ne more zgodit ima verjetnost 0.
Še enkrat:
Naključna izbira nekega realnega števila ima kakšno verjetnost? Ker jih je neskončno je izbira kateregakoli izmed njih enaka 0.
Empak ti vseeno lahko izbereš poljubno takšno število. Neskončnost te Hebe.
Zbogom in hvala za vse ribe
technolog ::
Verjetnost 0 NE pomeni, da se stvar NE more zgodit. Velja le obratno, če se stvar ne more zgodit ima verjetnost 0.
Dej mi vir za tole trditev.
Thomas ::
Verjetnost 0 NE pomeni, da se stvar NE more zgodit. Velja le obratno, če se stvar ne more zgodit ima verjetnost 0.
To sem jim tudi jaz rekel, pa ... ni haska.
Ampak, kako, to se ja v šoli uči, ane? To bi moral vsak vedet.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
WarpedGone ::
Tehnolog:
Nimam pri roki, iskat se mi ne da.
Mi pa lahko poveš zakaj se motim in kakšna je točno verjetnost izbire nekega poljubnega realnega števila. Če trdiš da ni 0.
Dej mi vir za tole trditev.
Nimam pri roki, iskat se mi ne da.
Mi pa lahko poveš zakaj se motim in kakšna je točno verjetnost izbire nekega poljubnega realnega števila. Če trdiš da ni 0.
Zbogom in hvala za vse ribe
antonija ::
Verjetnost je ubistvu 1/inf. Kar je sicer za vse prakticne namene enako 0, ampak ce pa zdraven vtaknes se eno neskoncnost (kar je sicer skrajno neprakticno) pa ta verjetnost ni vec 0 ampak 1.
Fixd.
Verjetnost 1/inf NE pomeni, da se stvar NE more zgodit. Velja pa, če se stvar ne more zgodit ima verjetnost 0.
Fixd.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
technolog ::
WarpedOne, torej nasprotuješ mojemu dokazu in trdiš, da se lahko zgodi, da če v neskončnost vlečeš eno izmed dveh kart, se lahko zgodi da ene izmed obeh ne boš nikoli izvlekel?
WarpedGone ::
@tehnolog:
Da, v principu je to možno (kolikor je pač možno neskončno zaporedje vlečenja kart).
Zakaj? Ker ta "sistem" nima nobenega spomina kaj se je prej dogajalo. Ob vsakem naslednjem poskusu imaš zopet 50:50.
Edit: Antonija ma tule prav. Preskok iz 1/inf na 0 vrže nekaj "neštevilčne" informacije stran. Vsota neskončno nul je načeloma še vedno 0, vsota neskončno 1/inf je pa lahko karkoli (0, 1, PI, WhatYouWant, ...) kar pač paše v trenuten izraz.
Da, v principu je to možno (kolikor je pač možno neskončno zaporedje vlečenja kart).
Zakaj? Ker ta "sistem" nima nobenega spomina kaj se je prej dogajalo. Ob vsakem naslednjem poskusu imaš zopet 50:50.
Edit: Antonija ma tule prav. Preskok iz 1/inf na 0 vrže nekaj "neštevilčne" informacije stran. Vsota neskončno nul je načeloma še vedno 0, vsota neskončno 1/inf je pa lahko karkoli (0, 1, PI, WhatYouWant, ...) kar pač paše v trenuten izraz.
Zbogom in hvala za vse ribe
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WarpedGone ()
antonija ::
Sej je vseeno kaksna je verjetnost za tisti en naslednji poskus...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Thomas ::
Enako verjetno je recimo, da boš izvlekel same modre, kot same rdeče, kot vedno izmenoma modro in rdečo, kot vedno izmenoma rdečo in modro ... vsako zamisljiv in nezamisljiv izid je enako verjeten. 0.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
eh rečeš liha so rdeči , soda so plavi. poj pa rečeš a so vsa soda podmnožica števk. pa je. ker kuj pol sledi taka cifra kje tolk soda da je kr neskončno soda. se men zdi al pa sm kej pomešov.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Furbo ::
A je možno dokazat (matematično ali kako drugače), da se bo enkrat v neskončnem času MOGLA odpret modra karta?
Ja, primi 2 karti v roki in naj nejeverni Tomaž vleče.
i5-13600K, Noctua NH-D15, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO,
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC
noraguta ::
ja pomoje tud nevem če je čis prov sm na čiku zrajtov. mau bo treba mapping popravt. sicer je pa to eden od problemov k se neskončna množica ukvarja sama iz sabo tko , da je vprašanje kva tle lohk statistika pove. statistiki so konec koncev prcej šlampasti.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
49106 ::
Ni prav zastavil ne. Tu imaš le 2 'števili'
Nejeverni Tomaž ne živi v neskončnem svetu
A je možno dokazat (matematično ali kako drugače), da se bo enkrat v neskončnem času MOGLA odpret modra karta?
Ja, primi 2 karti v roki in naj nejeverni Tomaž vleče.
Nejeverni Tomaž ne živi v neskončnem svetu
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 49106 ()
noraguta ::
eh toj usen , modulo not flikneš pa maš binaren kod. lohk pa se vprašaš a obstaja števka kje 246......
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: noraguta ()
Thomas ::
Jaz ne bi rad hodil v širšo debato tlele. Bom zelo vesel, če se zmenimo tole osnovo:
Verjetnost 0 NE pomeni, da se stvar NE more zgodit. Velja le obratno, če se stvar ne more zgodit ima verjetnost 0.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
technolog ::
Ok pa daj primer, da se bomo to zmenili. Tak konkreten, ki ga bo celo Valvoline zastopil.
noraguta ::
na monžice sem preskočil , ker se bolj jasno vidi , da problem za katerega na končnem setu obstaja odločjivostni algoritem , daje na videz protislovne rezultate na neskončni množici. pa niti niso.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Thomas ::
Torej imejmo množico vseh realnih števil na intervalu [0,1], zapisane binarno.
Množica je ima kontinuumsko moč. Do dolžine 1000 bitov obstaja cel kup nekih algoritmov, ki imajo za otput elemente te množice. Neko končno število teh algoritmov. Končnih algoritmov pa je števno mnogo. Ne dovolj za vsako realno število.
Nekateri algoritmi dajo v končnem času nek ulomek, druge algoritme moramo pa pospeševati, da bi v končnem času dali ven neko v splošnem iracionalno število.
"a=1/2;" da 0.5 v enem koraku.
"x=1/2;y=0;while (y<1) {y+=x;x=/2;)}" pa enolično doliča število 1 a se izvede v končnem času le, če dovolj hitro pospešuje. Več različnih končnih algoritmov določa 1 ali 1/2 ali "deseti koren iz enajst" ali "obratna vrednost števila Pi" ... večina realnih števil iz tega intervala pa determinističnega algoritma nima.
Vsa števila iz tega intervala pa imajo vsaj en števno neskončen niz modrih in rdečih kart. Pa največ dva niza. Večina samo enega. Vendar to žrebanje modrih in rdečih kart ni algoritem v Turingovem smislu. To je že transalgoritem.
Množica je ima kontinuumsko moč. Do dolžine 1000 bitov obstaja cel kup nekih algoritmov, ki imajo za otput elemente te množice. Neko končno število teh algoritmov. Končnih algoritmov pa je števno mnogo. Ne dovolj za vsako realno število.
Nekateri algoritmi dajo v končnem času nek ulomek, druge algoritme moramo pa pospeševati, da bi v končnem času dali ven neko v splošnem iracionalno število.
"a=1/2;" da 0.5 v enem koraku.
"x=1/2;y=0;while (y<1) {y+=x;x=/2;)}" pa enolično doliča število 1 a se izvede v končnem času le, če dovolj hitro pospešuje. Več različnih končnih algoritmov določa 1 ali 1/2 ali "deseti koren iz enajst" ali "obratna vrednost števila Pi" ... večina realnih števil iz tega intervala pa determinističnega algoritma nima.
Vsa števila iz tega intervala pa imajo vsaj en števno neskončen niz modrih in rdečih kart. Pa največ dva niza. Večina samo enega. Vendar to žrebanje modrih in rdečih kart ni algoritem v Turingovem smislu. To je že transalgoritem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lonsarg ::
Jah jeba je definicija neskončnosti, nič drugega.
Če se omejimo na KONČNO število dogodkov, potem verjetnost 0 pomeni, da se dogodek ne bo zgodil. Tega mi ne more noben oporekati.
Po drugi strani isto tebi Thomas ne morem oporekati, ko trdiš da verjetnost 0 ne pomeni, da se dogodek ne bo zgodil, ker po tvoji definiciji neskončnosti to res drži.
Jaz bi temu rekel neustrezno definiranje neskončnosti. Se pa ja potrudiš definirat nove pojme tako, da ne spremenijo pravil, če se le da, včasih se res ne da sicer... Nisem se pa poglobil, kako je matematično neskončnost definirana. Lahko da je res tako "tupo" da spreminja pravila.
Jaz osebno bi se pač zmislil definicijo neskončnosti, da bi pravilo za verjetnost dogodkov veljalo tudi zanjo, oziroma povedano drugače. Jaz že razumem pojem neskončnost na tak način, da ne spremeni tega pravila, ne znam pa tega "mojega razumevanja neskončnosti" žal ubesedičit..
Če se omejimo na KONČNO število dogodkov, potem verjetnost 0 pomeni, da se dogodek ne bo zgodil. Tega mi ne more noben oporekati.
Po drugi strani isto tebi Thomas ne morem oporekati, ko trdiš da verjetnost 0 ne pomeni, da se dogodek ne bo zgodil, ker po tvoji definiciji neskončnosti to res drži.
Jaz bi temu rekel neustrezno definiranje neskončnosti. Se pa ja potrudiš definirat nove pojme tako, da ne spremenijo pravil, če se le da, včasih se res ne da sicer... Nisem se pa poglobil, kako je matematično neskončnost definirana. Lahko da je res tako "tupo" da spreminja pravila.
Jaz osebno bi se pač zmislil definicijo neskončnosti, da bi pravilo za verjetnost dogodkov veljalo tudi zanjo, oziroma povedano drugače. Jaz že razumem pojem neskončnost na tak način, da ne spremeni tega pravila, ne znam pa tega "mojega razumevanja neskončnosti" žal ubesedičit..
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Thomas ::
Neskončnost je matematično definirana takole:
Množica je neskončna, če ima neka njena prava podmnožica enako moč, kot ona sama.
Prava podmnožica pa je je, če obstaja vsaj en element množice, ki ni tudi element te podmnožice.
Tko je to definirano in jaz tukajle zdej zastopam čisto uradna stališča.
alef nula postov, ja obstaja. Če so končni. Če so pa obvezno krajši, imajo manj znakov od števila atomov v vidnem Vesolju ... potem jih pa še alef nula ni.
Če pa začnemo pisati neskončne poste, jih je pa alef 1.
Množica je neskončna, če ima neka njena prava podmnožica enako moč, kot ona sama.
Prava podmnožica pa je je, če obstaja vsaj en element množice, ki ni tudi element te podmnožice.
Tko je to definirano in jaz tukajle zdej zastopam čisto uradna stališča.
se tele teme lohk sprevržejo tud u aleph postov kdo ma prov
alef nula postov, ja obstaja. Če so končni. Če so pa obvezno krajši, imajo manj znakov od števila atomov v vidnem Vesolju ... potem jih pa še alef nula ni.
Če pa začnemo pisati neskončne poste, jih je pa alef 1.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Thomas ::
Sicer je pa alefov - alefnula. Najmanjše transfinitno število je alefnula. Alefena je število elementov množice vseh podmnožic, katerekoli množice z alefnula elementi. Alefdve pa je število elementov potenčne množice potenčne množice naravnih števil.
Je alefena drugo transfinitno število po velikosti? Lahko vzamemo da je, enako lahko vzamemo da ni. Obe možnosti sta neprotislovni, če je ena od obeh neprotislovna. Tako da lahko mirne duše uvedemo alefpol, ki je manjši od alefena in večji od alefnula. Samo še nikomur ni uspelo skonstruirat množice, z alefpol elementi. Naravnih števil je premalo, realnih pa preveč. Lahko pa privzameš, da taka podmnožica obstaja, pa ne bo nič narobe. Lahko narediš alefenaskoziN za vsako naravno število N.
Obstajajo pa tudi množice, ki so večje od vsakega alefa. "Hiperunija vseh alefov", nastalih s potenciranjem množice naravnih števil, je transalefsko močna.
Samo je bolj pri tamalih še.
Sem šur, da vsi zastopte.
Je alefena drugo transfinitno število po velikosti? Lahko vzamemo da je, enako lahko vzamemo da ni. Obe možnosti sta neprotislovni, če je ena od obeh neprotislovna. Tako da lahko mirne duše uvedemo alefpol, ki je manjši od alefena in večji od alefnula. Samo še nikomur ni uspelo skonstruirat množice, z alefpol elementi. Naravnih števil je premalo, realnih pa preveč. Lahko pa privzameš, da taka podmnožica obstaja, pa ne bo nič narobe. Lahko narediš alefenaskoziN za vsako naravno število N.
Obstajajo pa tudi množice, ki so večje od vsakega alefa. "Hiperunija vseh alefov", nastalih s potenciranjem množice naravnih števil, je transalefsko močna.
Samo je bolj pri tamalih še.
Sem šur, da vsi zastopte.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
lymph ::
NE rabi se zgoditi. V neskončnosti možnih rezultatov tudi obstaja 1:neskončno majhna možnost, da v neskončno poskusih nikoli ne dobiš modre.
Že samo dejstvo, da lahko pri prvem metu ne dobimo modre, MORA dopuščati možnost, da se ta dogodek neskončno ponavlja. Ne obstaja sila, ki bi nam dala modro karto po določenem številu dogodkov.
Že samo dejstvo, da lahko pri prvem metu ne dobimo modre, MORA dopuščati možnost, da se ta dogodek neskončno ponavlja. Ne obstaja sila, ki bi nam dala modro karto po določenem številu dogodkov.
"Belief is immune to counter example."
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lymph ()
Galaxy ::
Jaz pa trdim, da obstaja neka sila, da nam da modro karto ad infinitum. Če vrjameš v teorijo vzporednih vesolij, se to enkrat MORA zgoditi.
Thomas ::
Ti verjemi kar češ. A če nimaš neke racionale za kar verjameš, je to tvoja privat zadeva. Kakor da si verjel v Miklavža.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
sprasujem ::
Že samo dejstvo, da lahko pri prvem metu ne dobimo modre, MORA dopuščati možnost, da se ta dogodek neskončno ponavlja. Ne obstaja sila, ki bi nam dala modro karto po določenem številu dogodkov.
Ta dogodek se ne dogaja neskončno, ker prej preskuševalec umre.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: sprasujem ()
Thomas ::
Kaj je rečeno? Marsikaj je rečeno. Razpravljamo samo, kaj bi bilo, če bi bilo to ali ono rečeno - resnično. Oziroma, kaj je v nekem arbitrarnem aksiomatskem sistemu izrek in kaj ni, ne glede na njegovo resničnost.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
sprasujem ::
Čas je neskončen (čeprav ne verjamem v čas, prej v gibanje); preizkuševalec ni.
Ali lahko v razmišljanje dane naloge vključim double slit experiment?
Ali lahko v razmišljanje dane naloge vključim double slit experiment?
Zgodovina sprememb…
- odbrisalo: gzibret ()
Okapi ::
V resnici je razlika med matematiko in fiziko. V matematičnem svetu mora enkrat v neskončnosti priti na vrsto tudi modra karta, v fizičnem pa nikoli na delo ne stopi neka nevidna kozmična sila, ki bi v nekem trenutku usmerila roko k modri karti, da bi ta morala biti izvlečena.
O.
O.
Thomas ::
Ti ga kar vključi, noben problem. Arbitrarne aksiomatske sisteme raziskuj, izvoliš. Samo ne prehitro trditi, da imajo kakšno zvezo z realnim svetom, razen da se jih je nekdo iz realnega sveta zamislil.
Šahovski konj in tekač, v določenih okoliščinah, lahko udarita partijo šaha še med sabo. Nekatere figure s katerimi konj in tekač igrata, pa špilajo poker med sabo med statiranjem na njuni šahovnici.
Barok, da se reče.
You talk bullshit.
Šahovski konj in tekač, v določenih okoliščinah, lahko udarita partijo šaha še med sabo. Nekatere figure s katerimi konj in tekač igrata, pa špilajo poker med sabo med statiranjem na njuni šahovnici.
Barok, da se reče.
V matematičnem svetu mora enkrat v neskončnosti priti na vrsto tudi modra karta
You talk bullshit.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
_Dormage_ ::
Predpostavi, da je čas neskončen. Jaz trdim, da se enkrat MORA zgoditi, da povlečeš modro karto.
Da se celo dokazati, da ne glede na verjetnost posameznega dogodka (verjetnost >0) se bo pri predpostavki, da poskus izvajamo "neskončno krat" zagaotovo zgodil vsak izmed možnih dogodkov.
Galaxy ::
Predpostavi, da je čas neskončen. Jaz trdim, da se enkrat MORA zgoditi, da povlečeš modro karto.
Da se celo dokazati, da ne glede na verjetnost posameznega dogodka (verjetnost >0) se bo pri predpostavki, da poskus izvajamo "neskončno krat" zagaotovo zgodil vsak izmed možnih dogodkov.
Kje je dokaz?
_Dormage_ ::
Predpostavi, da je čas neskončen. Jaz trdim, da se enkrat MORA zgoditi, da povlečeš modro karto.
Da se celo dokazati, da ne glede na verjetnost posameznega dogodka (verjetnost >0) se bo pri predpostavki, da poskus izvajamo "neskončno krat" zagaotovo zgodil vsak izmed možnih dogodkov.
Kje je dokaz?
V mojem zvezku predmeta verjetnost.
sprasujem ::
Pač pri double slit eksperimentu(na koncu) ,kljub opazovalcu ob izbiri dveh rež, elektron gre skozi eno ali drugo. To pomeni da danost izbire nujno pripelje do izbire obeh, slej ko prej.
Zgodovina sprememb…
- odbrisalo: gzibret ()
Thomas ::
Dormage, tvoj zvezek ne velja dosti. Najdi kaj boljšega.
Jaz ti niti ne verjamem, da imaš to v zvezku.
Jaz ti niti ne verjamem, da imaš to v zvezku.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
WarpedGone ::
V matematičnem svetu mora enkrat v neskončnosti priti na vrsto tudi modra karta
Ne.
"Mora priti na vrsto" pomeni da ima tako zaporedje verjetnost 1.
Ti praktično trdiš da je dovolj dolg produkt faktorjev 0.5 enak 1.
Ne v našem vesolju, niti v naši matematiki ne.
Zbogom in hvala za vse ribe
joze67 ::
V matematičnem svetu mora enkrat v neskončnosti priti na vrsto tudi modra karta
Ne.
"Mora priti na vrsto" pomeni da ima tako zaporedje verjetnost 1.
Ti praktično trdiš da je dovolj dolg produkt faktorjev 0.5 enak 1.
Ne; on trdi, da je "dovolj dolg" produkt faktorjev 0.5 enak 0. Dolg produkt pač pomeni, da so vse izvlečene karte enake barve.
WarpedGone ::
Brez črte ni, s črto pa je.
Zakaj? Ker je razlika med 0.9 (s črto nad 9) in 1 enaka 0.
Prav tako je produkt neskončno faktorjev manjših od 1 (in veččjih od 0) enak 0. Če nebi bil, bi ti lahko povedal točno koliko je razlike.
Zakaj? Ker je razlika med 0.9 (s črto nad 9) in 1 enaka 0.
Prav tako je produkt neskončno faktorjev manjših od 1 (in veččjih od 0) enak 0. Če nebi bil, bi ti lahko povedal točno koliko je razlike.
Zbogom in hvala za vse ribe
_Dormage_ ::
Dormage, tvoj zvezek ne velja dosti. Najdi kaj boljšega.
Jaz ti niti ne verjamem, da imaš to v zvezku.
Meh, nebom prepisoval, ker mam polne roke dela.
Če je kredibilen ne vem, vem pa, da ga smo ga delali pri prof. dr. Permanu in dokaz je imenovan
"Pólyeva žara". Predvidevam, da nosi ime matematika George Pólya.
Saladin ::
Ali sprašuješ če lahko vlečeš tako dolgo (imaš na voljo neskončno časa in poskusov) dokler ne povlečeš plave karte?
A je vprašanje zastavljeno tako, da dejanko narediš neskončno vlečenj kart in te zanima rezultat?
V prvem primeru so ti že dokazali, da ščasoma MORAŠ povleči plavo karto (vsaj enkrat).
V drugem primeru pa nisi potegnil le min. enkrat plave karte - potegnil si jo neskončnokrat. Neskončnokrat si potegnil tudi rdečo karto. Razlika je le v alefih.
Edit:
Vprašanje dejstvo ali možnost (pravilneje: nujnost ali možnost) je malce napaćno zastavljeno tukaj saj je jasno, da je nonstop možno, da izvlečeš modro karto.
Vprašanje bi moralo biti: verjetnost/nujnost (osnove modalne logike).
A je vprašanje zastavljeno tako, da dejanko narediš neskončno vlečenj kart in te zanima rezultat?
V prvem primeru so ti že dokazali, da ščasoma MORAŠ povleči plavo karto (vsaj enkrat).
V drugem primeru pa nisi potegnil le min. enkrat plave karte - potegnil si jo neskončnokrat. Neskončnokrat si potegnil tudi rdečo karto. Razlika je le v alefih.
Edit:
Vprašanje dejstvo ali možnost (pravilneje: nujnost ali možnost) je malce napaćno zastavljeno tukaj saj je jasno, da je nonstop možno, da izvlečeš modro karto.
Vprašanje bi moralo biti: verjetnost/nujnost (osnove modalne logike).
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Saladin ()
Thomas ::
Ni res. Zaporedje samih modrih, neskončno zaporedje samih modrih, je prav tako mogoče kot vsako drugo.
Tudi kot zaporedje samih rdečih. Tudi kot izmenjava začenši z modro.
To vidva pač ne zastopita, too bad za vaju.
Tudi kot zaporedje samih rdečih. Tudi kot izmenjava začenši z modro.
To vidva pač ne zastopita, too bad za vaju.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
sprasujem ::
Imaš 2 karti. Eno modro in eno rdečo.
Pač narobe obrnjena naloga je. Vsakič ko izberemo karto merimo verjetnost in ne obratno (50/50 ni nikoli). Dejstvo pa je da če so pogoji za obe karti približno enaki, potem nujno mora pripeljati do obeh kart. Narava stvari je taka da sproba obe možnosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: sprasujem ()
M-XXXX ::
Dejstvo pa je da če so pogoji za obe karti približno enaki, potem nujno mora pripeljati do obeh kart. Naravi stvari je taka da sproba obe možnosti.
Prvič boš modro karto potegnil v 3 poskusu. Ko boš en cel dan vlekel karte boš v enem poskusu prišel do 20 dvigov kart, preden boš modro potegnil. V enem letu dviganja kart boš imel že 500 zaporednih rdečih, v 50 letih dviganja kart boš imel že 10 000 zaporednih rdečih (al pa modrih, kakor vzameš), v 10 000 let dviganja kart boš prišel do miljona zaporednih, če boš dvigal v neskončnost, enkrat ne boš prišel do modre.
sprasujem ::
Pač obe karti prideta na vrsto slej ko prej. Neskončnost ravno to zagotavlja. (Razmišljam če je za to sploh potrebna neskončnost)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: sprasujem ()
Thomas ::
M-XXXX
Žal, čeprav si na moji strani, nimaš prav. Mau drugače je. Števno neskončno poskusov ne zadostuje, da boš z verjetnostjo 1 imel kdaj same modre.
Kontinuumsko (alefena) mnogo - pa.
sprasujem ... prakse ni! Glede tega nimamo nobene prakse. Oziroma, jo imamo samo končno mnogo in ne prav veliko.
Žal, čeprav si na moji strani, nimaš prav. Mau drugače je. Števno neskončno poskusov ne zadostuje, da boš z verjetnostjo 1 imel kdaj same modre.
Kontinuumsko (alefena) mnogo - pa.
sprasujem ... prakse ni! Glede tega nimamo nobene prakse. Oziroma, jo imamo samo končno mnogo in ne prav veliko.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Saladin ::
Verjetnost 0 NE pomeni, da se stvar NE more zgodit. Velja le obratno, če se stvar ne more zgodit ima verjetnost 0.
Če verjetnost nečesa prava 0 (0 z neskončno decimalkami 0), potem je le to v tem kontekstu nemogoče (je možen scenarij, ampak v okvirju podanega okvirja naloge je nemogoč)
Če pa je ta verjetnost 0 le približek za izjemno, izjemno, izjemno neverjeten dogodek, potem se to v neskončnosti mora zgoditi.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Saladin ()
Thomas ::
Nimaš prav. Tole preberi še enkrat:
Nisem jaz kriv, tko je uradna matematika, mu kdorkoli karkoli v svojem zvezku. Ali se mu zdelo, da ima.
Verjetnost 0 NE pomeni, da se stvar NE more zgodit. Velja le obratno, če se stvar ne more zgodit ima verjetnost 0.
Nisem jaz kriv, tko je uradna matematika, mu kdorkoli karkoli v svojem zvezku. Ali se mu zdelo, da ima.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kaj je vse možno v true infinite času in/ali poskusih? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 11375 (9120) | Saladin |
| » | 50 % ali manj? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 10967 (8670) | Jst |
| » | Izracun slucajaOddelek: Znanost in tehnologija | 2276 (1630) | Thomas |
| » | kombinacija za loto (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 14359 (12898) | Thomas |
| » | količina informacijeOddelek: Šola | 3112 (2933) | boom-bar |