Ali je nagovarjanje k samomoru kaznivo dejanje?

Dej nevone, razloži zakaj bi načeloma dva kaj takega poskusila? A zato, da bi ribarila v klanem

Zato, ker bi rada namočila nekoga, da je nagovarjal k samomoru.

Malo verjetno sicer, a ne nemogoče. Redki so, ki bi po tem posegli, a izključiti tega ne moreš.

Drugače pa, dajmo raje pogledat, kaj je z mojo definicijo narobe.

o+ nevone

nevone je 28. sep 2010 ob 13:18 izjavil:

Poskus samomora je po moje, če te mora druga oseba reševati, da ne umreš.

Hm, reševat v smislu ponudit CPR in ti skupaj tiščat lobanjo, da ti ne padejo ven možgani?

Reševat v smislu, da ti vzame pištolo in te zadržuje do prihoda ustreznih organov, da ne poiskusiš ponovno?

Da te skuša pregovorit, ko si tiščiš pištolo h glavi?

Da se do tebe obnaša normalno, ko te vsi ostali odrinejo na rob?

Če poskušaš narediti samomor, potem ga verjetno zato, da ne bi preživel, ne da bi.

Kaj morem, pojma nimaš, zakaj mnogi delajo samomor.

O.

Kaj morem, pojma nimaš, zakaj mnogi delajo samomor.

O, dobro vem.

o+ nevone

Očitno ne, ker drugače bi vedela, da mnogi ne storijo (oziroma poskusijo) samomora zato, da bi umrli, ampak da bi jih drugi rešili. Nekatere od teh rešijo, nekatere ne.

Sej zato pa pravim, da je to lahko kriterij, da te mora drugi rešit, da šteje.

o+ nevone

Ampak velikokrat ne moreš vnaprej vedeti, ali bi brez reševanja umrl. Ko se nekdo hoče vreči z Nebotičnika, in ga drugi prepričajo, da nima smisla, je to vseeno poskus samomora, čeprav nihče ne more vedeti, ali bi se res vrgel.

Ko se nekdo hoče vreči z Nebotičnika, pa se ne, to ni poskus samomora v smislu, da bi bilo nagovarjanje kaznivo.

Če se ti vržeš z nebotičnika pa padeš tako, da te potem rešijo, je pa druga stvar. Če pa padeš tako, da potem lahko vstaneš in greš pa to sicer morda je poskus samomora, ampak ne bi smelo biti kaznivo napeljevanje na ta samomor.

o+ nevone

Sem 100% prepričan, da je.

Lahko, da je. Sodne prakse itak ni. Tako da ne vem od kje tebi 100 procentov.

Ampak ne govorim o tem kako je, ampak kako bi naj po moje bilo.

o+ nevone

ker ne moreš vnaprej vedeti, kdo bi tudi brez reševanja preživel.

Kolikor jaz vem, je potrebno, da to pove stroka. Ali se morda vedno sodnik odloča na podlagi svojega znanja? Ga sploh ima toliko?

o+ nevone

Ga ni strokovnjaka, ki bi mogel (ali hotel) kaj takega zanesljivo napovedati.

In kdo in na kakšen način potem odločajo?

o+ nevone

Sodnik te vpraša, ali si poskušal delati samomor, in poveš. Vprašajo lahko tudi kakšno pričo, če je bila zraven.

Ljudje pa sploh ne lažejo, ane?

o+ nevone

Zato pa pazi, ko boš naslednjič koga nagovarjala k samomoru.

Po tvoje se moram bat že zdaj. Ker če se kdo spomni, da ne bo potunkal po tvoje itak ne potrebuje drugega dokaza, kot da to pove v obravnavi in da najde še kakšno pričo, ki bo lagala zanj.

o+ nevone

Prav enako ti lahko kdo zagode tudi z obtožbo o spolnem nadlegovanju, recimo. Če najde kakšno "pričo", še toliko bolj.

In ti praviš, da je to ok?

o+ nevone

"fenti se" je večkrat ene sorte žaljivka kot nasvet...

Ni, ampak zaradi tega ne smeš zaostriti kriterijev dokazovanja, ker bi zaradi tega trpele resnične žrtve.

Po nedolžnem obsojeni pa niso žrtve?

o+ nevone

Looooooka je 28. sep 2010 ob 23:13 izjavil:

Se prav....ce pride nekdo na ta forum in mu 5 ljudi rece, da naj se fenta...in se potem ta "revez" ubije iz mogoce cist nepovezanih razlogov...nas lahko tozijo? :P
Uff...time to edit some posts.

V bistvu živimo v družbi (baje no, da smo že toliko napredovali), kjer ni zaželjeno, da se drugim govori odjebi, jebi se, idi u qurac, fenti se, dej se na štrik, debil, krava, kurba, degen zarukan, ipd...

In skladno s tem je pač pisana tudi zakonodaja. Skladno s katero potem sodniki presojajo kaj in v kakšni meri je bilo storjeno narobe in kako mora biti kaznovano.

Verjetno, če nekomu enkrat blekneš "fenti se", in to res stori, ne boš dobil maksimalne kazni, če boš moral stopit pred sodnika. Verjetno še kazni ne boš dobil, če bo sodnik prepoznal iz dokazov in pričanj, da tega nisi izrekel z namenom škodovati tej osebi.

Če pa si nekomu tako dolgo časa sufliral idejo samomora, da je tvoj namen več kot jasen (si nad njim izvajal psihično nasilje - ja tudi to je nasilje, tako kot če te en na gobec - mogoče še hujše, ker ga je težko dokazat, z razliko šljive po udarcu na uč) in je to ta nato res izvedel ali pa pač samo poizkusil, potem si IMO po vseh civilizacijskih standardih primeren za obravnavo pred ustrezno inštitucijo.

Meni se s takšno zakonodajo ne zdi nič narobe. Le jasno mi ni, zakaj je to nekaterim tako grozno težko dojet oz. sprejet.

Pogosto na tem forumu v kvazi pravnih debatah pozabljate na sodno prakso in pomen postopka. Ravno zato, ker je nemogoče zakonsko definirati kdaj je šlo za dejanski poskus samomora oziroma kdaj je temu poskusu botrovalo nagovarjanje obstaja sodni proces v katerem se to ugotovi. Naloga sodišča je, te stvari presodi case by case s pomočjo stroke. Konkretno je tukaj ocena psihiatra in zdravnika tista, ki bo v posameznem primeru ocenila ali je šlo dejansko za poskus samomora ali pa si je emo zgolj spraskal zapestja. Zakon ne more definirat kako globoka mora bit rana ali koliko tablet moraš pojest, da se šteje za samomor. Zakon zgolj definira da je nagovarjanje k samomoru kaznivo kadar dejansko pride do poskusa samomora. Potem je na sodišču, da v konkretnem primeru presodi ali je bil poskus samomora resničen in ali je tretja oseba z namernimi dejanji k temu pripomogla.

Če nekomu v afektu rečeš fentaj se in je ta oseba do te mere čustveno nestabilna, da jo ta izjava pošlje čez rob to seveda ni nagovarjanje k samomoru. To je isto kot bi nekomu rekel jebi si mater on bišel pa domov in lastno mati poslili, ti bi pa odgovarjal. Bistven je a. namen in b. dejanski poskus samomora. In to je zakon tudi definiral. Vse od tu naprej je case by case presoja okoliščin in ocena sodišča, kdaj sta oba pogoja izpolnjena.

naslednjič ko se najde na STju kdo, ki bo spraševal ali se mu splača najeti odvetnika, mu linkajte to temo - da bo videl kaj pomeni interpretacija zakonodaje.