Ali je nagovarjanje k samomoru kaznivo dejanje?

Ok, zakaj pa ni definirano pol od "enega leta ali več"? Kje je logika "tri"

Ko smo že ravno pri tem, kako natančno so napisani zakoni, tudi nikjer ne piše, kaj se šteje kot poskus samomora (da bi bilo lahko napeljevanje kaznivo). Je dovolj, če kupiš žiletko? Ali si moraš tudi prerezat žilo? Si moraš prerezat tako žilo, da bi dejansko lahko izkrvavel?

Pa še ena prigodna zgodbica. Ko sem bil pri vojakih v Makedoniji, smo imeli v četi eno manjšo epidemijo poskusov samomora. Štiri ali pet v pol meseca. Ampak vsi so bili taki, da je bilo precej jasno, da niso bili mišljeni resno. Zadnji med temi je bil en cigan, ki se je površinsko porezal po rokah. Ga odpeljemo v ambulanto, kamor pride dežurni oficir, vzame iz toka pištolo in mu jo ponudi - evo ti pištolj, i uradi, kako valja.

O.

Pravniki do pojava internetnih forumov niso bili navajani prepiha. Časopisi niso dosti objavljali opažanj, da je ustava skrpucalo, ali da je en zakon protisloven.

Zato so precej nevajeni "nestrokovne opozicije" oziroma laične opozicije in tudi se jim je v zakonodajo nabralo mnogo "cvetlic".

Težko potem zanje.

Jest bi reku da tega ti ne ločiš. Samomor ni kazniv. Napeljevanje pa že, vendar v zakonu piše tisti IN. Da če si enega napaljeval IN je tisti storil samomor.

Jest ne morem pomagat, tam tko piše. A morm citirat?

Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri samomoru in ta stori samomor, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.


Sej men ni težko narest copy&paste znova.

Zakon je jasen.

Osnove vam niso jasne, zato ne razumete. Treba je gledat še kaj drugega, ne samo točno določeni člen...

Imam fundamentalistično sekto in svoje častilce napeljujem, da se obredno zažgejo na petek 13. Ker njihova vera ni dovolj trdna noben ne pride, ali pa sem dovolj dobro zadevo izpeljal in me z množičnim samomorom nič ne povezuje. Sem v prvem primeru kaj manj prasec, kot v drugem? Po moje ne, samo premalo prepričljiv sem bil. Če bi me pa dobili bi bil pa povsem isti prasec, pa še neumen in nepazljiv povrhu.

Če bi torej mene kdo napeljeval k samomoru, moram vzeti škatlico lekadolov in poklicat 112, češ, poskusil sem se ubit, pa se bojim da sem predoziral. Nepotreben korak. :)

Hja, ne vem kaj bi eni radi, da bi bilo vse v enem členu napisan al kako, pa čeprav bi bil dolg kot jara kača :) Če hočeš razumet celo knjigo, verjetno ni dovolj, da prebereš samo eno stran. Jih moraš več, najbolje vse. V bistvu je zadeva zelo preprosta, če poenostavim, zakon našteva razno razna kazniva dejanja, jim določi kazen, na začetku pa še pove, da je za malo težja kazniva dejanja kazniv tudi poskus, s tem, da je pri poskusu lahko kazen milejša, ker pač kaka huda škoda običajno pri poskusu ne nastane. Simple.

na začetku pa še pove, da je za malo težja kazniva dejanja kazniv tudi poskus,

Se pravi kazniv je tudi poskus napeljevanja k samomoru. Poskus napeljevanja ali napeljevanje?

o+ nevone

jype je 25. sep 2010 ob 16:51 izjavil:

nevone> Se pravi kazniv je tudi poskus napeljevanja k samomoru.

Kako pa to zgleda? Da gluhemu prigovarjaš, naj se ubije, pa te nekdo drug sliši?

Ne vem. Ampak če je poskus kaznivega dejanja kazniv, potem mi vi povejte kako to izgleda.

Ker predmet naše razprave je kaznivo dejanje napeljevanja k samomoru.

o+ nevone

Prvi člen demantira tale tvoj state machine.

jype je 25. sep 2010 ob 17:11 izjavil:

Po mojem razumevanju je to takle state machine:

 - žrtev napeljuješ k samomoru
 - žrtev razume napeljevanje
 - se ubije -> kaznivo, z možnostjo kazni 0.5 do 5 let
 - se ne ubije -> kaznivo, z možnostjo kazni manj kot 0.5 let (in do 5 let)
 - žrtev ne razume napeljevanja -> ni posledic
 - žrtve ne napeljuješ k samomoru -> ni posledic
 

Recimo, da imaš prav.

Ostaja vprašanje, zakaj so členi o konkretnem kaznivem dejanju raztreseni po vsem zakoniku in povrh vsega še zelo nejasni?

o+ nevone

Zato, da ti jih ni potrebno ponavljat za vsakega od 200+ kaznivih dejanj?

Potem pa ti zdej odgovori na jypetovo vprašanje, kako izgleda poskus napeljevanja na samomor.

o+ nevone

Aja, še to:

- žrtev ne razume napeljevanja -> ni posledic

To je vseeno kaznivo, jasno, ker je to kljub vsemu poskus napeljevanja, si pa zelo težko zamislim uspešen kazenski pregon zoper nekoga, ki poskuša nagovarjati k samomoru na način, ki je neuspešen.

A je kdo rekel da je?

(Slamnati možje pa to, Thomas.)

Napeljevanje h kaznivemu dejanju se kaznuje enako kot kaznivo dejanje, h kateremu se napeljuje. 37. člen.

Napeljevanje k napeljevanju h kaznivemu dejanju (in vmes lahko dodaš še poljubno število stopenj), je se šteje kot (prvostopno) napeljevanje h kaznivemu dejanju.

Enako velja za napeljevanje h kaznivemu dejanju napeljevanja na samomor.

Obsodba teh devetih je po "pravniški logiki" možna.

Mislim, da torej lahko prijavimo Matthaija, ker nas napeljuje k napeljevanju (njega) k samomoru.

Thomas> Če se pa ni?

Če je poskus napeljevanja izveden, pa četudi neuspešno, je to dovolj za kazenski pregon, kot pravi Žiga.

Če Matthai naredi neuspešen samomor, potem ko smo ga nagovarjali (v uspešen samomor), smo krivi in mi in on.

Mi nagovarjanja k samomoru in on nagovarjanja k nagovarjanju k samomoru, kar se tretira pa isto.

Matthai bi se mogoče branil, da je na ta način delal samomor, ko nas je nagovarjal, naj ga nagovorimo v samomor, vendar je storil ob tem kaznivo dejanje, nagovarjanja h kaznivemu dejanju.

Ne, jaz nisem kriv, v smislu kazensko odgovoren. Ker samomor ni kaznivo dejanje. Tudi poskus ne.

Po temle sodeč si:

Napeljevanje h kaznivemu dejanju se kaznuje enako kot kaznivo dejanje, h kateremu se napeljuje. 37. člen.

Matthai> Dejmo probat. Naj me nekdo začne nagovarjat, jaz ga prijavim, pa da vidimo.

Nagovarjal si nas h kaznivemu dejanju nagovarjanja k samomoru, za katerega je zagroženo do 5 let zapora. Po zakonu je to vsekakor dovolj, da si pravnomočno obsojen.

Very smart.

Zdaj mi torej ostane čuza ali bridka smrt...

Že na tem v naslovnem primeru se ustvarjata dva pola in vedno vse skupaj pade na sposobnosti odvetnikov, kako prikazati in obrazložiti zadan problem. Še tako predvidljiva in očitna zadeva se lahko konča tako ali drugače. To pri nas in tudi po tujini gledamo skoraj dnevno, nič koliko primerov se izmaže iz še tako globokega blata v katerega so zabredli po zaslugi advokatov. Tako da nič ni tako kot je videti na prvi pogled, vedno sta na obravnavi dva, tožnik z svojimi odvetniki in tožilstvo z svojimi in potem se začne bolj ali manj resno prepričevanje sodnika ali sodnikov, kdo bo na bolj prepričljiv in verodostojen način vse skupaj prikazal.

Na sodišču ni samo črno ali belo, to bi bilo bistveno prelahko in sodišč v takih primerih sploh ne bi rabili. Imamo pa ogromno sivih odtenkov in obe strani si želita zadevo prikazati bolj temno ali svetlo. In tukaj je ves čar odvetništva in iz vsega tega potem rastejo boljši oziroma slabši odvetniki. In nekateri so zelo dobri, saj lahko izmažejo obtožence iz še tako zelo problematičnih primerov kot nedolžne, dogaja pa se tudi nasprotno, ko nedolžne obsodijo in jih celo za več let zaprejo v zapor. Odvetniki ne delajo nič kar tako da bi bilo nekomu všeč, ampak le tisto za kar so plačani in na kateri zagovorniški strani se znajdejo.

Haha Keyser
A se gremo tu virtualno sodisce, ker take dileme lahko opredelijo le sodniki. Logicno ni vedno pravilno ;)

Po moje tudi ja. Se strinjam.

Vsaj 2mm v globino in 5 cm v dolzino, pa se tu moras pazizi da ne vodoravno ampak diagonalno! (vir : Virtualno sodisce za clovekove pravice)

če je samomorilec nehal rezati takrat, ko je mislil, da je zarezal dovolj globoko, da bo umrl od te rane.

Kako pa veš, kaj je mislil?

Poskus samomora je po moje, če te mora druga oseba reševati, da ne umreš.

Ampak vsako definicijo se da zlorabiti s tem, da mojo malo težje in manj verjetno, da jo kdo.

Tako da, načelomo se dva, ki se zadosti razumeta na tveganje preživetja odigrata poskus samomora.

Zato je pravo labava zadeva in se moraš na koncu zanašat na odločitev sodnika, ki pa odloča po predloženem, kar je pa vedno lahko vprašljivo.

Zadosti manevrskega prostora za ribarjenje v kalnem.

o+ nevone