Popolna ukinitev študentskega dela: DA/NE

Ja, potem se ali močno zviša cena storitve in/ali močno zmanjša plačilo izvajalca.

Ukinit študentsko delo: Ne
Ukinit študentske servise in vso ostalo packarijo:DA

Najbolje bi bila neka nacionalni portal voden s strani države, kjer bi podjetja objavljala prosta dela za študente, vsak študent pa bi pol lahko sam s podjetjem sklenil neko standardno pogodbo oz. whatever od katere država pobere nek določen procent. Omejitve glede zaslužka so čisto brezveze, ker se bo pač tlko več delalo na črno, ampak, v tej butasti državi to onim zgoraj še ni kapnilo.

Za to imas "podjemno pogodbo". Edini trik je, da je enako obdavcena kot place, kar pomeni da na koncu dobis 60% bruto zneska, ki ga mora placat delodajalec.

To je to, poleg tega naj "študentsko/malo delo" ne bo omejeno na študentski status, študenti pa naj poleg ostalih prispekov in davkov plačujejo tudi prispevke v na individualni pokojninski račun. Ker bodo na ta način lahko delali vsi(upokojenci, študenti in brezposelni) ne bo nepotrebnega podaljševanja statusa. Tako ne bo potrebe po študentskih servisih oz. bodo ti le posredovali delo kot zaposlitvene argencije. Tako tudi ni potrebe po omejevanju ur(manj stroškov z kontrolo). ŠOU pa naj se plača iz proračuna(seveda malo manj, kriza pa to). Pri vsem se pojavi le težava nefleksibilnih rednih delovnih razmerji, ki so zaradi tega manj konukurenčna študentskemu/malemu delu. Tudi ta nefleksibilnost bi se dala odpravit vendar se to pri nas najbrž ne bo zgodilo.

60% gor al pa dol.Glede na to, da bos enakovreden delavcu bos moral bit tud placan primerno(se prav se bo ta razlika + zararovanje pokrilo s strani delodajalca).Noben ni reku, da bo placa magicno ista in da je bo polovica odletela drzavi.

Ne moreš kr enačaja vlečt med občasno/sezonsko zaposlitvijo in redno zaposlitvijo. Če to narediš, si stvar podražal (občasno zaposlitev) do te mere, da ne bo več privlačna in ti bo folk delal pač na črno, al pa sploh ne. Goljufanje je pa spet en tak hec... študentsko delo državo kao veliko stane. En kurac, študentje/dijaki so najboljši možni potrošniki. Sploh oni, ki delajo, pa živijo relativno poceni v študentih, al pa doma. Praktično vse skurijo za luksuz. Naša država pač misli, da bo vedno manj redno zaposlenih financiralo njen obstoj. Pa ne bo... treba omogočit, da folk zasluži in nato z zapravljanjem sofinancira državo. Treba obrnit ploščo, na kratko. Ne komplicirat z birokracijo in omejevat z nekimi bolanimi dajatvami tam proti 50%. Raje manj, pa več, kot več, pa malo.

Če se ne motim razmišlja država da bi brezposelnim in upokojencem dala možnost dela preko napotnice?

To je daleč od tega da se razmišlja da se karkoli ukine. Posodobi se naj na strokoven način ta oblika dela. Iz prakse se naj pogleda kaj je problematično pa se naj to spremeni. Ne pa kar po dolgem in počez neki politični govori. Saj za politične točke to je nabirat. Ampak ni pa resno vse skupaj.

Tako je včeraj v Dnevniku pisal Igor Masten. Dolgo, a se 'splača' prebrati.
Za potrebe današnjega prispevka bom najprej podal nekaj primerov medijskega prikazovanja ideje liberalizma ali neoliberalizma na Slovenskem. Gre seveda za napačne in popačene prikaze, vendar jih danes vseeno uporabljam takšne, kot so, saj je sogovornikom včasih najkoristneje nastaviti ogledalo.Najprej omenimo liberalno ureditev delovne zakonodaje. Načeloma lahko tako v teoriji kot praksi zanjo naštejemo precej pozitivnih lastnosti, vendar se to pri nas običajno povezuje z odpuščanjem, izkoriščanjem delavcev, večanjem socialnih razlik in podobno. Dodajmo enotno davčno stopnjo. Le malo ljudi je vedelo, ali je s tem sploh kaj narobe, vendar, ko so sindikati dodali, da to pomeni, da bodo bogati še bogatejši, revni pa še revnejši, je vsakomur takoj postalo jasno, s kakšnim zlobcem imamo opravka. Zaključimo z zmanjševanjem vloge države, izkoriščanjem delavcev s strani kapitalistov in uzurpacijo javnih inštitucij za pridobivanje zasebnih koristi. Negativnost slednjega je samoumevna.

Končno tudi razumem, zakaj neoliberalizem pri nas mnogi enačijo z ideološko kugo. Kot škodljive bakterije se zajeda v same pore delovanja naše družbe. Poglejmo si to na primeru problematike študentskega dela, ki sedaj razvnema strasti med študentsko organizacijo in ministrstvom za delo, ki je predstavilo predlog nove ureditve študentskega dela, ki poleg omejevanja količine dela predvideva tudi njegovo obremenitev s prispevki za socialno zavarovanje.

Najprej lahko ugotovimo, da je študentsko delo z zakonskega vidika zelo liberalno urejeno. Je čisto delo na poziv. Študenti ne uživajo nikakršne varnosti zaposlitve. Ko jih podjetje ne potrebuje več, so brez odpravnin, kaj šele nadomestil za brezposelnost, "na cesti". Za svoje delo so mnogi plačani malo. Zakonodaja jim ne nudi izplačevanja minimalne plače in ni ga sindikata, ki bi zanje izposloval kake kolektivne pogodbe. Študentsko delo delavcu ne daje pravice do pravega socialnega zavarovanja. Z delom vsi pridobivamo dohodek za financiranje naše potrošnje in varčevanja. Vendar le za študentsko delo velja, da delavci od tega dela ne bodo imeli nikakršnega socialnega zavarovanja v dobi pokoja. Vidimo torej, da je študentsko delo primer neoliberalne ureditve trga dela v svoji najhujši obliki.

Pogosto se govori, da študentsko delo ni obdavčeno. To seveda ni res. Študentsko delo je obdavčeno z enotno davčno stopnjo. Na vsak evro neto plačila študentu mora delodajalec plačati 12 odstotkov za provizije študentskih servisov, financiranje študentskih organizacij in še nekaterih drugih programov. Tovrstna obdavčitev predstavlja enotno davčno stopnjo v svoji najhujši obliki. Čisto vsak študent plača enak proporcionalni davek ne glede na to, ali zasluži malo, veliko, je bogat ali reven. Ko se je pred leti predlagala uvedba enotne davčne stopnje, so liberalci predlagali vsaj zelo visoko splošno davčno olajšavo, ki bi sistem enotne davčne stopnje naredila progresivnega. Pri študentskem delu pa še tega ni. Nobene progresije, ki bi zagotavljala, da bi višje breme davkov nosili tisti, ki si to lažje privoščijo. Neoliberalizem v najhujši obliki torej.

Pri tej enotni davčni stopnji je še najhujše to, da se del tako zbranih sredstev steka v zasebne roke lastnikov študentskih servisov, ki so si v preteklosti s tem privoščili ekscese, kot je kupovanje hotelov in tovarn. Si lahko predstavljate, da si na vsak plačilni listek, ki vam ga vaš delodajalec izda, ali na vsako izplačilo pokojnine vsak mesec prisesa neko podjetje in vam pobere 12 odstotkov? Zavod za zaposlovanje posreduje delo zastonj. Če bi enako posredoval tudi študentsko delo, bi se z odstranitvijo pijavk sprostila velika sredstva, od katerih bi imeli korist prvenstveno študenti. Tako pa imamo opravka z uzurpacijo zakonske ureditve študentskega dela v zasebno korist. Naj si bo v obliki provizij za posredovanje dela, ki ga pri ostalih oblikah dela ne poznamo, ali v obliki izogibanja plačevanja davkov podjetij, ki študente zgolj fiktivno zaposlujejo. Pravi neoliberalizem torej.

Da ne bom krivičen, moram poudariti, da ima študentsko delo tudi svojo neliberalno plat. Samo pri zaposlovanju študentov se lahko podjetja izognejo plačil prispevkov za socialno zavarovanje. Za vse ostale, ki bi želeli delati ob podobni fleksibilnosti delovnega razmerja, kot velja za študentsko delo, ta ugodnost ne velja. To seveda izkrivlja povpraševanje podjetij po delu v korist študentskega dela, kar seveda ugotavlja tudi Študentska organizacija Slovenije na svoji spletni strani, ki pravi, da bi drugačna davčna ureditev zmanjšala povpraševanje po študentskem delu. To izkrivljanje povpraševanja gre celo do te mere, da se podjetja izogibajo zaposlovanju mladih, ki so proti koncu svojega študija, saj diplomiranci zanje opravljajo isto delo po precej višji ceni.

Ko spremljam študentsko organizacijo, ki se zavzema za ohranitev statusa quo, razumem, da gre v navezavi s študentskimi servisi za interesno skupino, ki si želi ohraniti svoj položaj. Prav tako jim dajem prav, ko nasprotujejo plačevanju prispevkov za ZPIZ. Ti prispevki bi samo pomagali polniti pokajočo pokojninsko blagajno, zaradi staranja prebivalstva pa študenti od tega ne bodo imeli nobene koristi. Vendar me vseeno bega dvoje.

Prvič, smiselno bi se bilo zavzemati za to, da gredo prispevki za pokojninsko zavarovanje iz naslova študentskega dela izključno na individualne račune v okviru drugega pokojninskega stebra. Tako bi se vedelo, da imajo študenti jasno definirane koristi tudi za dobo pokoja, obenem pa bi se izognili očitku, da tovrstna oblika dela predstavlja diskriminatorno distorzijo na trgu dela.

In nenazadnje, najbolj čudno se mi zdi redno skupno demonstriranje študentskih organizacij in sindikatov. Sindikati se ja zavzemajo za diametralno nasprotne stvari, veliko varnost zaposlitve in progresivno obdavčenje dela. Nič od tega ne velja za študentsko delo. Opravka imamo torej s tipičnim pojavom, ki se mu v teoriji javne izbire reče "strange bedfelows". Politične stranke se namreč pogosto odločijo za oblikovanje koalicij, čeprav imajo nasprotna ideološka in programska izhodišča. Za skupno delovanje se vseeno odločijo zato, ker jim to omogoča dosegati določene politične cilje, ki jih prinaša zgolj oblast oziroma moč odločanja. Zlezejo torej v posteljo, čeprav ne sodijo skupaj, saj je to edini način, da pridejo do "akcije". Tako kot naši študentski neoliberalci in sindikati.

Ne glede na to pa študenti kažejo na to, da kadar imajo ljudje možnost izbire, se mnogi odločijo za neoliberalni trg. Še posebno, če ne vejo, da je to to. Kdo ve, kaj bi izbrali delavci, če jih sindikati in zakonodaja ne bi silili v toga delovna razmerja? Mnogi bodo rekli, da za tak ekstrem zagotovo ne. Sam pravim, da za nasprotni ekstrem tudi ne.

Pri tej enotni davčni stopnji je še najhujše to, da se del tako zbranih sredstev steka v zasebne roke lastnikov študentskih servisov, ki so si v preteklosti s tem privoščili ekscese, kot je kupovanje hotelov in tovarn. Si lahko predstavljate, da si na vsak plačilni listek, ki vam ga vaš delodajalec izda, ali na vsako izplačilo pokojnine vsak mesec prisesa neko podjetje in vam pobere 12 odstotkov? Zavod za zaposlovanje posreduje delo zastonj. Če bi enako posredoval tudi študentsko delo, bi se z odstranitvijo pijavk sprostila velika sredstva, od katerih bi imeli korist prvenstveno študenti. Tako pa imamo opravka z uzurpacijo zakonske ureditve študentskega dela v zasebno korist. Naj si bo v obliki provizij za posredovanje dela, ki ga pri ostalih oblikah dela ne poznamo, ali v obliki izogibanja plačevanja davkov podjetij, ki študente zgolj fiktivno zaposlujejo. Pravi neoliberalizem torej.

To je edina omembe vredna zadeva z teksta ki ponuja neko rešitev.

Ukinimo torej sistem kot je. In prenesimo študentsko delo na zavod za zaposlovanje.

Ostale pogoje pa pustimo zaenkrat nespremenjene? Razen pač ostrejši boj proti zlorabam. To podpiram tako ali tako.

Ker treba se bo odločiti. Ali želi država delovati proti zasebnim organizacijam ali proti študentom.

Ostale pogoje nespremenjene?

Torej bodo kolegi v moji firmi še vedno delali 200 in več ur mesečno za smešno urno postavko brez malice, potnih stroškov, regresa in plačanih prispevkov (tudi na tujo napotnico - kar je sicer nezakonito tudi po trenutni zakonodaji a tega nihče ne preverja) podjetju pa ne bo treba redno zaposliti nikogar na teh delovnih mestih. Tako bo naše podjetje in še na stotine takšnih podjetij ogromno prihranilo pri strošku delovne sile, hkrati pa jim za to delovno silo dol visi ker ni potrebno vlagati v izobraževanje in ker vedno lahko dobijo nadomestnega delavca - študentov je namreč kot listja in trave.

Pri študentskem delu gre namreč prav za izkoriščanje - podjetja in študentske organizacije s študentskimi servisi izkoriščajo študentsko delovno silo na trgu dela brez regulacije in kakršnihkoli pravic in to za smešne urne postavke. S tem so oškodovani najprej študentje, nato redno zaposleni, ki so jim študentje nelojalna konkurenca, sledijo pa upokojenci, davkoplačevalci in država. Največja korist gre delodajalcem zaradi fleksibilnosti in cenenosti ter študentskim servisom in študentskim organizacijam zaradi prihodkov.

Študentsko delo ni socialni korektiv ampak je anomalija na trgu dela, ki za nameček povzroča še resna nesorazmerja v družbi in gospodarstvu - in to na škodo celotne družbe.

Hmm, sam kaj pa potem rata s takimi podjetji? Takimi, ki npr. vsaj delno temeljijo na študentskem delu in si tega, da bi kar naenkrat za enako delo plačevali 2x več, ne morejo kar tako privoščiti?

Podjetje v katerem delam si to lahko privošči brez problema, enako velja za praktično vsa podjetja v panogi. Mala podjetja, ki pa izkoriščajo ceneno študentsko delovno silo in imajo enega ali nobenega redno zaposlenega pa na trgu itak nimajo kaj početi. Ta se naj preoblikujejo in začnejo delati kaj bolj produktivnega kar ne bo temeljilo na ceneni delovni sili ali pa končajo poslovanje.

Izpostavljam:
- Malo delo bo v zakonu opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov, dijakov in upokojenih oseb, v obsegu največ 672 ur (tj. 14 ur/teden) v koledarskemletu, plačilo za opravljanje tega dela pa v koledarskem letu ne sme presegati višine minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta.

Bedarija od bedarije, zgleda da nam bo ta država počasi še zapovedala kako številko in barvo spodnjih gat moramo imet. Drugega ne morejo pogruntat kot samo neke omejitve. Nekateri delajo 14 ur dnevno, oni pa zapovedujejo delo 14 dni na teden, jao kje mi živimo. Ko da bo pol študentu problem delati še ostale ure na črno, bo pač dobil denar na roko, pa voila, pa spet butasta država ne bo imela nič od tega.

Na praktičnih primerih je to tako: če gostinski obrat ne more poslovati brez študentov, ker si ne more privoščiti redno zaposlenega, potem lahko takšen obrat tudi zapremo.

To že.

Samo kaj pa recimo gostinski obrat, ki že lahko preživi brez študentov, a lahko zaradi študentov nudi bistveno višjo kakovost storitve, s tem, ko jih ima enostavno več "zaposlenih"?

Ali pa razvojno podjetje, ki bi brez študentov prav tako preživelo, a ima lahko zaradi študentov precej večji "output" in s tem možnost za nadaljnjo širitev, po kateri bi lahko odstotek redno zaposlenih povečali?

Pa tudi precej novih podjetij bi v štartu bilo omejenih na one-man-band način. Nekako si ne morem predstavljati, kako bi drugače brez velikega začetnega kapitala (tujina-style) naredil recimo podjetje v stilu sosed.si

Točno tako. Poleg tega ima tako delo manj ugodnosti (ni bolniške, ostalih ugodnosti), manj plačano (če se obdržijo trenutne cene študentskega dela). Koneckoncev pa tudi manj ugodno za delodajalca, saj tak delavec lahko da odpoved kadarkoli, študent reče me ne bo imam izpit in podobno...bolj ugodno je le v finančnem pogledu.

-Naj prenesejo študentsko delo na zavod za zaposlovanje
-Naj sistem prilagodijo temu da bo le tisti ki je res študent in ima status lahko delal preko napotnice. Tu naj malo pretuhtajo kako zagotoviti to. Zagotovo se da.

Če bodo to storili. So za moje pojme storili dovolj da bo sistem dober neko dogledno naslednjo obdobje.

Vse ostalo pa ima za moje pojme neke druge motive od zadaj. Oziroma bo pač več dela na črno.

Poleg tega je zdaj očitno preveč diplomirancev na trgu dela. Zakaj pa bi moral vsak študirati? Če starši nimajo denarja za študij otrok, naj gredo otroci delat po srednji šoli. Če so pa tako dobri, da bodo kaj doprinesli s svojo diplomo, bodo pa dobili Zoisovo/republiško ali kako drugo štipendijo. S študentskimi boni, subvencioniranimi stanovanji in štipendijo pa se da nekako prerinit skozi mesec.

Aham. Torej študij Ljubljančarjem in Mariborčanom, kurc gleda vse ostale, saj jim ni treba študirat!

Fantek, ne veš kaj razlagaš. Štipendije so slab vic ki ti ne pokrijejo niti položnic za en mesec študija.

Poleg tega je zdaj očitno preveč diplomirancev na trgu dela. Zakaj pa bi moral vsak študirati? Če starši nimajo denarja za študij otrok, naj gredo otroci delat po srednji šoli. Če so pa tako dobri, da bodo kaj doprinesli s svojo diplomo, bodo pa dobili Zoisovo/republiško ali kako drugo štipendijo. S študentskimi boni, subvencioniranimi stanovanji in štipendijo pa se da nekako prerinit skozi mesec.

Aham. Torej študij Ljubljančarjem in Mariborčanom, kurc gleda vse ostale, saj jim ni treba študirat!

Fantek, ne veš kaj razlagaš. Štipendije so slab vic ki ti ne pokrijejo niti položnic za en mesec študija.

Če se prav spomnim, je štipendijo mnogo večja, če stanuješ na neki oddaljeni lokaciji. Tako da si praktično izenačen z Ljubljančani. Če mešamo že starše zraven, lahko pa še naračunaš, koliko več so starši odšteli za stanovanje/hišo v LJ, v kateri zdaj študent živi poleg staršev.
Recimo boni so 40€ na mesec, poleg subvencije imaš še kakšnih 50-100 € stroškov s stanovanjem. Če si prijavljen nekje daleč od LJ ti po mojm 150€+ štipendije ne uide. Tko da na knap nekako gre skozi, je študent vsaj motiviran, da čimprej zaključi študij in diplomira. Seveda odpade nov avto parkiran pred študentom in vsak dan 5 pirov.

Če se prav spomnim, je štipendijo mnogo večja, če stanuješ na neki oddaljeni lokaciji. Tako da si praktično izenačen z Ljubljančani.

Stanovanje je ene 200 eur, boni 50 eur, tedenski prevoz xx eur, razlika v štipendijah pa 100 eur.

Ponavadi taki študenti, ki veliko delajo, vlečejo študij v nedogled, potem pa še po možnosti zamenjajo faks samo da lohko še naprej delajo. Na koncu pa ostanejo s srednješolsko izobrazbo. Pri tem da so so bili celo dobo "študija" subvencionirani z delom redno zaposlenih. To je svinjarija.

Vsak študent lahko dela in tudi zabluzi študij, vendar se to ne bi smelo dogajati na račun subvencioniranega dela, kot se to dogaja sedaj. Naj sklene pogodbo in basta. Če zraven še doštudira, je to samo plus.

Vsak študent lahko dela in tudi zabluzi študij, vendar se to ne bi smelo dogajati na račun subvencioniranega dela, kot se to dogaja sedaj. Naj sklene pogodbo in basta. Če zraven še doštudira, je to samo plus.

IMHO bi moralo biti tako, kot je pri Zoisovi štipendiji - če ne diplomiraš v določenem roku, moraš denar vračati. Torej če ne diplomiraš do konca statusa, bi moral vrniti vso vrednost subvencionirane prehrane in stanovanja. To bi potem preprečilo vpis na faks samo zaradi dela. Ker subvencije in olajšave za študente so tukaj z razlogom - da dobi država več visoko izobraženih ljudi.

Icematxyz, prenesti študentsko delo na zavod za zaposlovanje ali
njegova ukinitev? Katera opcija bi bila manj boleča? Se pa strinjam
z obema predlogoma.

Pod pretvezo urejanja problematike študentskega dela se hoče sistemsko urediti nova oblika "delavca". Kjer imaš do države iste obveznosti. Imaš pa manj pravic.

Če bi bilo temu tako, potem se ne bi postavljalo takih omejitev glede največjega letnega obsega ur in največjega dopuščenega plačila. Bistvo teh omejitev je samo to, da se ne bo več dopuščalo nelojalne konkurence redno zaposlenim.

Urejanje študentskega dela pa služi ravno temu, da se bo vsaj poskusilo ukiniti to skrajno (tudi do študentov) nepošteno obliko izkoriščanja pod pretvezo zagotavljanja socialnih korektivov.

Enostavno se da dokazati, da je to študentsko delo
- neregulriano izkoriščanje
- ne zagotavlja varovanja minimalnih delovnih standardov
- omogoča zajamčene dobičke zasebnim koncesionarjem, ki to delo posredujejo
- najbolj izkorišča ravno tiste, ki naj bi jim najbolj pomagalo

Pogoji zaposlovanja, redno, neredno, zacasno, kakorkoli pac ze, bi morali biti za vse enaki. Studentom tako ne bi preprecil, da delajo med studijem, ce zelijo.

Ne vidim pa razloga zakaj bi morali biti studentje kakorkoli drugace obravnavani kot ostali. Aja, pa studenske servise bi ukinil, ker v bistvu ni nobene potrebe, da obstajajo.

Kaj ima državo brigat koliko ur nekdo dela?

to je zato ker pavšalno bereš. omejitev na ure in prihodek pride zato, da bo država lažje klasificirala delavce - malo delo znese do 672 ur na leto in/ali višine minimalne plače - kar je več se klasificira kot delo za polovični delovni čas - torej 80+ mesečno (20+ ur tedensko) in kdor dela 160+ ur na mesec (40+ tedensko) dela za polni delovni čas.

@Tody: to je namen podjemnih pogodb. Samo seveda niso zanimive ce imajo 2x visji davek od studentskih.

Gandalf ja lih dones je v financah, da država nima nobenega namena zmanjšat pritisk na gospodarstvo. Pomoje se bi pa zadeva ful poznala, če bi bile tele pogodbe malce cenejše. Bi ljudje takoj lahko imeli dve službe, kar danes ni več taka redkost.

@Bluerunner, okey mogoče nimajo "računovodskega" regresa, vem pa za par ljudi, ki so dobili ekstra plačilo poleg tega kar so se zmenil. Lahko rečeš tud 13 plača al pa žepnina za na morje, seveda po zakonu je sploh ne rabijo dajat.

Kar se tiče pluvanja v lastno skledo, pa spet odvisno od tega kaj delaš. Če imaš kako bolj zahtevno delovno mesto nevem če se splača podjetju vzet novega človeka in ga strenirat da bo tako učinkovit kot ti in ga čez dve leti spet odpustit. Jaz vem da svojega nadomestka nebi treniral. Če so prasci pač bom pa še jaz, več kot odpustit me itak ne morjo ;)