IBM - Na superračunalniški konferenci SC09, ki se bo danes v Portlandu sklenila, je IBM predstavil svojo simulacijo mačjih možganov. Njihov računalnik Dawn Blue Gene /P, ki ga poganja 147.456 procesorjev s 144 TB pomnilnika in algoritem BlueMatter, simulira aktivnost možganskega korteksa z 1,6 milijarde nevronov, povezanih z 8,87 bilijona sinapsami. Tako predstavljen korteks ima približno 4,5 odstotka kapacitete človeških možganov, je pa zmogljivejši od mačjih možganov. Simulacija še ne teče v realnem času, tako da tejle supermački srce utripne enkrat na minuto (simulacija teče 83-krat počasneje), ji pa.
Znanstveniki razlagajo, da to še zdaleč ne pomeni, da razumejo, kako delujejo možgani. Kot pravijo, ko se simulacija kompleksnega fenomena (v tem primeru možganov) približuje realnosti, postane njeno tolmačenje prav tako težavno kot razumevanje resničnega modela. Tako imamo simulacijo, ki se na dražljaje odziva praktično enako kot živa mačka, in je hkrati enako slabo razumljiva. Jo pa lahko po mili volji prilagajamo, obstreljujemo z različnimi dražljaji in študiramo.
Vprašanje za milijon evrov je seveda povezano s simulacijo človeških možganov. Računalničarje zanima, kako in s čim, laično prebivalstvo predvsem, kdaj in čemu, filozofe pa, mar sploh smemo. Ekstrapolacija trenutnih dosežkov kaže, da bi za dosego tega cilja potrebovali nekaj petabajtov pomnilnika in vsaj eksaflop računske moči. Takrat bomo, upajmo, z reverznim inženiringom sposobni razumeti delovanje človekovega uma, ustvariti umetno superinteligenco in se približati tehnološki singularnosti.
Simulacija še ne teče v realnem času, tako da tejle supermački srce utripne enkrat na minuto (simulacija teče 83-krat počasneje), ji pa.
Torej so, po domače povedano, simulirali možgane ščurka?
Hehehe, torej, po domače povedano, ščurku srce utripne enkrat v minuti? Sicer pa, počasnejša simulacija še ne pomeni slabše zmogljivosti (v znanstvenem smislu), ampak samo daljši (reakcijski) čas do istih rezultatov. Zato, ker ima miš hitrejšo presnovo od slona, posledično hitrejši srčni utrip morda tudi hitreje razmišlja od slona, nekako pa dvomim, da ima slon zaradi svoje počasnejše presnove slabše zmogljivosti, kompleksni sistemi podaljšajo reakcijski čas zaradi obilice in dolžine (sinaptičnih) povezav, z razlogom so možgani strnjeni v gmoto in niso podolgovate oblike. Ampak kot še marsikje v znanosti so to samo približne ocene dejanskih kapacitet možganov, točnega podatka ne ve nihče. Ljudje pač napredek merimo s primerjavo, primerjave pa ni, če poprej ne naredimo neke skale, pa četudi na osnovi grobih ocen.
"The best portion of a good man's life is his little,
nameless, unremembered acts of kindness and of love."
- William Wordsworth
Bi jaz njihovo "supermacko" vrgel z visine dveh metrov pa da vidimo ce bo pristala na nogah
Sej verjetno se res slisi smesno ampak prav gotovo lahko tem "mozganom" dajo signal da je telo obrnjeno na glavo in da pada (ravnotezja se ne da dolocit). Ce so mozgani res dobro simulirani se bo "macka" pocasi (83-krat pocasneje) obrnila s trebuhom proti tlom in pripravila misice v nogah na pristanek.
Racunalnik pa prezivi poskus
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Hm, kdo pa bi te ljudi sploh spraseval...? Pa predvsem zakaj?
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Naslov je malo bombastičen. V resnici je računalnik sposoben simulirati nekaj več nevronov in sinaps, kot jih ima povprečna mačka. Kar pa seveda še ne pomeni, da je ta model v resnici sposoben simulirati mačko. Kot je bosmla rekel malo v šali - vržimo simulacijo skozi okno, in glejmo, ali bo pristala na nogah ;)
Seveda je treba takšno simulacijo prej naučiti, in glede na to, da simulacija poteka 80x počasneje, potem bomo verjetno rabili kar nekaj let, predno bo simulacija prepričljivo mjavkala in koneckoncev, pristala na nogah.
Je pa velik prispevek BlueBrain projekta v tem, da niso delali le na computingu in simulacijah, amapk so ogromno truda vložili tudi pravemu biološkemu proučevanju živčevja, od barvanja vsakih nevronov posebej in štetja sinaps naprej.
Sicer je pa tako, kot je povedal gzibret. Bombastična novica z napačno razlago. Najbolj trapasto je pa to, da se potem dela še neka kvazi ekstrapolacija na človeka.
Je pomemben korak, ampak uploadi pa niso takoj za vogalom.
Filozofija je vse kar smo in vse kar je, je posledica naše filozofije.
Aporija je nerešljivo nasprotje po logiki..
Drugač možgani so seveda lep napredek. Vprašanje filozofov je ali se nam bliža realnost krasnega novega sveta (naslov knjige: avtor Huxley). Realnost v kateri bo družba sama sebe generirala in bo prišlo do ponovnega razkola v človeštvu tako imenovanih ljudi alfa, beta, gama in delta ali po drugi drugi definiciji Menschen und Ubermenschen...
Potem ali se nam tako kaže neizbežen usih tega sveta kot takega in začetek novega robotskega obdobja, saj poznavanje delovanja možganov pomeni razvoj robotike, za katerega si upam trditi da je suplementaren, se pravi bolj aplikativnejši od nas samih kot bitij? A bomo postali le zastareli modeli, na odpadu zgodovine?
Seveda je treba takšno simulacijo prej naučiti, in glede na to, da simulacija poteka 80x počasneje, potem bomo verjetno rabili kar nekaj let, predno bo simulacija prepričljivo mjavkala in koneckoncev, pristala na nogah.
Hm, naučit?
Ko se mi nekaj naučimo se v možganih zgodi kaj? Se zapišejo 1 in 0 na naš RAM in ko zmanjka štroma, je notri samo še en velik 0 al kaj drugač?
Ker, če je mozak kot ena usb flash ključek, potem imamo v temle računalu "naučeno" mačko. Samo razumet jo moramo še, kaj nam hoče povedat.
P.S.: Aja, popravek. "Naučeno" mačko imamo, če so simulirali oz. bolje rečeno mapirali možgane odrasle mačke.
Filozofija je vse kar smo in vse kar je, je posledica naše filozofije.
Ce nebi bilo filozofije oz filozofov, bi bil svet mogoce malo bolj preprost in bi se obremenjevali samo z nam pomembnimi stvarmi. Tako imamo pa se en kup sranja na grbi.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Keyser - učenje takih sistemov je cela znanost zase. Pri učenju se na podlagi določenih algoritmov preurejajo povezave (sinapse) med nevroni, prirejajo se uteži posameznim povezavam, povezujejo se inhibitorske povezave, korigirajo se biasi in aktivacijske funkcije za vsako celico posebej ipd... Not so simple task ;)
Filozofija je vse kar smo in vse kar je, je posledica naše filozofije.
Ce nebi bilo filozofije oz filozofov, bi bil svet mogoce malo bolj preprost in bi se obremenjevali samo z nam pomembnimi stvarmi. Tako imamo pa se en kup sranja na grbi.
Meni npr. je matematika ena takšna kar pomembna stvar za človeštvo, osnovni gradnik našega razumnega dojemanja sveta, samo za to, ker nekateri ne vidijo/poznajo tesne povezanosti filozofije z znanstvenimi vedami, to še ne pomeni, da takšna povezava ne obstaja.
"The best portion of a good man's life is his little,
nameless, unremembered acts of kindness and of love."
- William Wordsworth
saj poznavanje delovanja možganov pomeni razvoj robotike, za katerega si upam trditi da je suplementaren, se pravi bolj aplikativnejši od nas samih kot bitij? A bomo postali le zastareli modeli, na odpadu zgodovine?
Tudi takrat bo odločala naravna selekcija. Preživel bo tisti, ki je vsesplošno boljši. Tudi če bodo fizično močnejši in bodo imeli še enkrat zmogljivejše možgane nas ne bodo kar takoj zamenjali. Če se vname boj za preživetje vrste, bodo morala tudi njihova telesa imeti možnost samoobnavljanja za več desetletij tako kot naša. Energijo za napajanje bodo moral vsak robotek znati najti sam v naravi tako kot mi. In njihovi elektronski možgani se bodo morali sami znati boriti proti vsem vrstam računalniških virusov in črvom. Če bodo kakorkoli povezani v skupno mrežo bodo zato imeli še toliko manjšo možnost za zmago.
Ampak kakorkoli obračamo, nas bo naša radovednost prej ali slej neizogibno pripeljala v uničujoč boj z izdelkom, ki ga bomo sami izdelali. Bistvo vsakih možganov oz. prva misel sploh, ki se bo enkrat porodila v teh umetnih možganih bo: "Hočem živeti!"
Naravna evolucija pravi da preživi tisti ki se zna prilagajat
Če imaš dovolj otrok, da je eden od mutantskih potomcev fit za novo situacijo, potem boš ti in vsi drugi otroci pomrli, mutant pa bo preživel.
To je prilagajanje v biološki evoluciji.
Da, razen če ti prej ne pobiješ tega mutanta ker je pač "čuden". Pa še nekaj, če vzamemo naravno evolucijo v roke in jo pospešimo ni več časa za spat in čakat da kakšen potomec bo pripravljen na prihodnost.
Zanimivo je tudi, da so si za prvo nalogo izbrali narediti ravno kopijo možganov najkrvoločnejšega ubijalskega stroja, ki se je kdajkoli razvil na planetu zemlji, mačke.
Jaz ne vidim neke fundamentalne razlike med uploadom in temo tele novico. Gre za eno in isto stvar, samo vprašanje kako kvalitetno je (že) narejeno.
Če je dobro, oziroma ko bo dobro, nimaš uploada kaj učit, vse znanje originala je v uploadu.
Exactly my point.
Razumem, da imamo določen problem z I/O izvedbo, ampak ko se to poštima bi zadeva že morala mijavkat in skakat po "navideznih" nogah. Razen če simulacija še ni zaključena v celoti. V tem primeru pa pač novica prehiteva.
Ta simulacija pomojem deluje kot da je maček brez čutil. Razen če mu znajo notri metat takšno dato, kot da gleda, voha ter okuša.
In ravno čutila so bistvo možganov, se pravi zbiranje podatkov iz vseh senzorjev in obdelava podatkov je glavno delo možganov. Pravzaprav glavno delo je primerjanje teh prihajajočih podatkov z že obstoječimi in shranjevanje še neobstoječih. Kajti ravno ti shranjeni podatki iz vseh čutil so naša bit oziroma duša.
Dokler ne bodo na tiste umetne možgane priklopili vsaj kamere za oči in mikrofona za ušesa in dokler možgani ne bodo znali obdelati vseh teh podatkov in jih primerjati z obstoječimi ne moremo govoriti o kakšni simulaciji možganov.
V bistven del možganov, poleg vida in sluha, spadajo vsaj še tisti mehurček, ki plava v tekočini v ušesu za ravnotežje, jezik za okus in koža za tip, potem pa bi možgani že lahko delali kolikor toliko normalno, da bi lahko začeli razmišljati o krmiljenju kakšnih motorčkov za premikanje vsega skupaj naokoli
Seveda. Če ni inputa je zadeva precej brezveze. Razen v tem smislu, da je input morda lažji del posla. Potem ima mačka brez senzorskega inputa še nek smisel.
A mora imeti tudi obdelavo zunanjega inputa, magari realnega, magari programsko generiranega. Sproti ali vnaprej.
Štekam Ker imajo že ravno dovolj pomnilnika in dober algoritem so naredili možgane v velikosti mačjih, čeprav je superračunalnik zaenkrat še kar 83-krat prepočasen, da bi jih normalno poganjal.
Mogoče bi lahko simulirali kakšne manjše možgane na primer od vrabčka ali hrčka, ki bi jih glede na trenutno hitrost superračunalnika ravno lahko gnali v realnem času, ampak kaj ko bi bilo pa večino od tistih silnih terabajtov pomnilnika potem neizkoriščenega
Meni se po svoje zdi škoda da se očitno vse sile (?) usmerja v simuliranje naravnih možganov. Kaj je zavladal neke vrste konsenz da smo ljudje preneumni da bi na kakšen drugačen način prišli so SAI?
Po moje ima nekaj pri tem, da največji protagonisti "umetne" SAI so precej preplašeni in jih obseda t.i. Friendliness, hkrati pa priznajo, da nimajo nič novega za povedat. Še več, Yudkowsky se odreka svoji CEV. Po moje nanje ni za računat. Na cel tisti okoliš, kvečjemu na Goertzla, ki se je vedno precej distanciral.
Meni se po svoje zdi škoda da se očitno vse sile (?) usmerja v simuliranje naravnih možganov. Kaj je zavladal neke vrste konsenz da smo ljudje preneumni da bi na kakšen drugačen način prišli so SAI?
Potrebno je imet idejo + resource za realizacijo. Če je samo ideja pa ni superračunalnika nimaš kaj preveč za praskat.
No saj zato je pa škoda da recimo IBM nekaj sredstev ne naloži še v razvoj umetne SAI. Res ima mogoče nekoliko slabše šanse za uspeh, ampak je po drugi strani treba zanjo tudi manj resoursov.
eni debeli možakarji, ki so zagonili ogromno denarja, elektrike in truda za to, da jim bo čez deset let trdega preučevanja milijard impulzov mačka ratal srat naučit
