Slo-Tech - IBM je že pred tremi leti predstavil prvo verzijo "kognitivnega čipa", kakor so označili svoj čip TrueNorth. Želeli so ustvariti računalnik, ki deluje na podobnih principih kot človeški možgani, ne kot von Neummanov stroj. V okviru projekta SyNapse, ki ga sofinancira tudi DARPA, razviti TrueNorth ima danes 4096 jeder, ki imajo skupaj 5,4 milijarde tranzistorjev, 256 milijonov programljivih sinaps (povezav) in milijon programljivih nevronov.

Uvide iz razumevanja delovanja človeških možganov pri strojnem učenju in nevronskih mrežah že dlje časa uspešno uporabljamo, a vsi ti tečejo kot emulacija na klasičnih procesorjih. IBM (in tudi drugi) že dlje časa ugotavlja, da je to potratno in da...

engadget - IBM je skupaj s še štirimi univerzami (Columbia, Cornell, California in Wisconsin) in DARPO ustvaril prvi čip, katerega zasnova ni zasnovana na von Neumann-ovem modelu računalnika (procesor in spomin ločena ter povezana z vodilom), ampak je modeliram po vzoru človeških možganov (nevroni oz. živčne celice, služijo kot procesorji za izračun informacij; sinapse, ki služijo kot osnova za učenje in spomin in nevrite (aksone), ki povezujejo tkivo računalnika).

Problem von Neumann-ovih računalnikov je postala predvsem njihova nezmožnost rasti in posledično reševanje velikih problemov. Z razstjo...

HotHardware - S 5. različico standarda CompactFlash, ki skrbi za enako-imenske pomnilniške kartice, bomo dobili skoraj nezapolnljive kapacitete. Kartice, ki so dandanes večinoma doma v profesionalnih digitalnih fotoaparatih, bodo namreč lahko (teoretično) podpirale do 144 petabajtov podatkov, vsaj dokler se standardu ne izteče čas in dobi naslednika. 144 petabajtov je, roko na srce, ogromna številka, saj to pomeni 147.456 terabajtov v času, ko nekaj običajnega postajajo eno- in dvo-terabajtni trdi diski.

Trenuten standard za CompactFlash kartice dovoljuje le do 137 GB prostora, kar s snemanjem v ločljivosti 1080p na novejših zrcalno-refleksnih fotoaparatih res komajda...

IBM - Na superračunalniški konferenci SC09, ki se bo danes v Portlandu sklenila, je IBM predstavil svojo simulacijo mačjih možganov. Njihov računalnik Dawn Blue Gene /P, ki ga poganja 147.456 procesorjev s 144 TB pomnilnika in algoritem BlueMatter, simulira aktivnost možganskega korteksa z 1,6 milijarde nevronov, povezanih z 8,87 bilijona sinapsami. Tako predstavljen korteks ima približno 4,5 odstotka kapacitete človeških možganov, je pa zmogljivejši od mačjih možganov. Simulacija še ne teče v realnem času, tako da tejle supermački srce utripne enkrat na minuto (simulacija teče 83-krat počasneje), ji pa.



Znanstveniki razlagajo, da to še zdaleč ne pomeni, da razumejo, kako delujejo možgani. Kot...

Technology Review - Evropska skupina znanstvenikov in raziskovalcev z imenom FACETS (Fast Analog Computing with Emergent Transient States project), ki jo koordinira profesor fizike Karlheinz Meier z Universitãt Heidelberg, je razvila procesor, ki posnema delovanje možganov. Sestavili so ga iz 200.000 umetnih nevronov in 50 milijonov sinaptičnih povezav med njimi, s čimer se želijo približati organiziranosti naših možganov. Ti sicer vsebujejo več kot 100 milijard nevronov. Za vsak nevron so porabili približno 100 elektronskih komponent (tranzistorjev, kondenzatorjev ...), medtem ko jih sinapsa zahteva le 20. Ker je sinaps tako mnogo več, na silicijevi rezini...

New Scientist - Na New Scientist poročajo, da je IBM začel v sodelovanju s švicarsko univerzo razvijati prvo računalniško simulacijo celotnih človeških možganov vse do molekularnega nivoja. Zadeva bo zasnovana na osnovi Blue Gene-a. Uporabili bodo podatke, ki jih Markram z ekipo z Ecole Polytecnique Fédérale de Lausanne, Švica, zbira že več kot desetletje. V prvi fazi bodo simulirali samo nevronsko mrežo, potem pa bodo razširili simulacijo do molekularnega nivoja. Za dosego cilja bodo po napovedih potrebovali 10 let.

Nature - Odkrili so področje v človeških možganih, veliko kot kovanec, kjer se dogaja simuliranje slik. Več tega lahko nek človek naenkrat obdeluje, bolj inteligenten je.

Presenečenje je, kako majhen del možganov je temu namenjen, da je pa model možgan s tem "še bolj računalniški", pa seveda ne.

Zanimivo je tudi to, da se za to stvar uporablja vizualni del možgan (pri zadnji steni lobanje). Po domače bi temu rekli, da možgani za inteligentno razmišljanje uporabljajo "video RAM".[8-)]

Nature.

Kaj vam nisem reku ...

X-Bit Labs - IBM je danes predstavil najmanjši silicijev tranzistor na svetu. S 6 nanometri je čip tako več kot desetkrat manjši od trazistorjev, ki so trenutno v uporabi. Kdaj bodo tovrstni tranzistorji v prodaji seveda še ni znano. Dodatne informacije so na voljo na na tem naslovu.