☰

» »

Potapljanje

Potapljanje

SkIDiver ::

Trenutno se potapljam samo na dih. Ker pa me je prešinla ideja o kakih mini jeklenkah, s katerimi imaš zraka za kako minuto ali dve dihanja (namenjene so za kratkotrajno reševanje pod vodo) me zanima do katere globine še ni potrebno izanečevanje pritiska, da ne pride do kakih posledic.

msjr ::

Izenačevanje pritiska je potrebno skorajda takoj, že na 1-2 metrih. A misliš slučajno dekompresijo? Več kot 5-6m globine ne priporočam. Sicer pa se brez znanja in tečaja ne potapljamo. Šnelkurz lohka narediš v vsakem diving centru ob morju. Bo bolje za tvoje zdravje.

ali3n ::

Ti toplo svetujem, da greš v tem primeru na tečaj.
Na metru, dveh... bi še moralo bit vse ok;

Vsekakor pa tako eksperimentiranje odsvetujem; nadaljuj z apneo,... pa še tam so nevarnosti.
- "Rozi vidm." "S psom!"
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."

SkIDiver ::

Ja v mislih sem imel dekompresijo. Bom upošteval nasvet in ne pretiraval z globino. Kaj več od 5 metrov pa vrjetno tako ne pridem na dih.

ali3n; apnea?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: SkIDiver ()

innerspace ::

apnea:
Apnea @ Wikipedia

Drugace pa "ne dihanje".

JanK ::

Za akvalungami lahko na 12m ostanes 2 1/4 uri, na 18 metrih eno uro, na 30 metrih pa 20 minut preden rabis dekompresijo. Kar se tega tice se ti ni treba bati.

Drugace pa: ne ga srat!

Potapljanje ni trivialna stvar. Ze pri potapljanju na dah se zlahka utopis, npr., ce se prevec nadihas preden gres pod vodo. Ko pa se zacnes igrati s stisnjenim zrakom se nevarnosti in pasti samo se dodajo in, ce ne ves kaj pocnes, si lahko hitro v resnih tezavah.

Samo primer kako bi si lahko z mini bombico in neznanjem naredil resno skodo: se potopis, dihas iz bombice, na poti gor pa pozabis izdahniti - posledica so raztrgana pluca, zrak v krvi in se kje drugje, kri v pljucih, skratka cela stala. To se lahko zgodi na dvigu za samo 1.5 metra!

Glede na to, da pravis, da ne prides globje od 5 metrov, bi na tvojem mestu najprej sel na tecaj apnee. Tam te bodo naucili tudi pravilne tehnike s katero lahko bistveno podaljsas cas in globino pod vodo. Ce pa si zelis kaj vec, pojdi v tecaj za potapljanje z jeklenkami.

SkIDiver ::

Kje pa greš lahko na tečaj apnee?
Sicer vedno delam tako, da ko plavam proti vrhu izdihujem in blizu površja stisnem ves zrak iz pljuč. Dvigam pa se počasi kolikor se da. Verjamem pa, da ne delam 100% pravilno.

Tear_DR0P ::

problem pri malih jeklenkah je tudi mala količina zraka!! te jeklenke so namenjene za dihanje par minut tik pod gladino. globje pa je pritisk večji, zaradi česar se zrak stisne in zasede manjši volumen - s tako jeklenko se boš na 5-10m zadušil!!! ker ti bo zmanjkalo kisika
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

c0dehunter ::

No, js se na morju ponavadi potopim do 6m na dih in še nikol nič ni blo narobe. Pač izenačuješ pritisk, da "pihneš".
I do not agree with what you have to say,
but I'll defend to the death your right to say it.

SkIDiver ::

Potem bomo pa kar na dih plaval navzdol :)

ReBi ::

Ima kdo kak namig, kaj narediti, če si nekako nesposoben izenačevat pritisk?

barakus ::

Ja, jaz mam tudi ta problem, da zelo tezko izenacujem pritisk, vcasih mi rata vcasih ne in posledicno me usesa zacnejo hitro bolet. Ve kdo zakaj?

JanK ::

Zamasena evstahijeva cev - kanal med srednjim usesom in nosno votlino, ki skrbi za izenacitev tlakov na notranji in zunanji strani bobnica. Ponavadi pride do obstrukcije vhoda, npr., ce je clovek nahoden in ima "zamasen nos". Lahko pa je cev tanka in se sesede pod nadtlakom. Zato je pomembno izenacevati zgodaj in pogosto - ne sele na nekaj metrih, ampak na nekaj decimetrih. Tam so spremembe volumnov (in s tem "napetosti" v usesih) najvecje.

krneki0001 ::

Fantje ena izmed tehnik izenačevanja pritiska je, da potisneš spodnjo čeljust čimbolj naprej in pogoltneš slino. Vem, prvič ne gre vendar se da naučiti in potem imaš manj problemov pod vodo, najbolje je da se to naučiš in ti "pride v kri", pa to počneš kar stalno pod vodo. Sam se potapljam na dah tudi do 10 metrov (s tem da sem kadilec, drugače bi šlo najbrž več), vendar največkrat tam do 5 ali 6m, kar je že lepa globina za nas kadilce in amaterje. S flašo pa grem tam od 15 do 27 metrov. Globje nisem šel, najbrž malo zaradi strahu, malo pa zaradi neznanja, ker nimam dovolj prakse in ne mislim izzivat. Pa tudi ne mislim it globje, nekak me ne vleče, ker do 30m vidiš ogromno, pa še tag nisem raziskal.

Tiste male flaške pa 100% odsvetujem. To je spare air, kar pomeni dodaten zrak za potapljače, ko se zaradi dekompresije ustavijo malo pod gladino (3 metre) in če jim slučajno zmanjka zraka, uporabijo tisto malo flaško - takrat jim reši življenje, vam pa bo zardi neznanja uničila življenje, ker vas brez helikopterja in hitre dostave v dekompresijako komoro, ne bodo sestavili še nekaj časa ne nazaj v prvotno stanje.

Tear_DR0P ::

nebivedu - hiter spust in dvig ne zahtevata privajanja na pritiske.lovci na rekorde gredo hitro dol, hitro gor - praktično na en vdih. dekompresija je nujna zarad plinov, ki se ob velikih pritiskih iz krvi izločijo v medcelične prostore - ampak to traja nekaj časa. problem malih jeklenk poznam,ker sem pred leti tudi sam razmišljal o uporabi tega za povečanje časa ko sem lahko 10m pod tlemi in takrat mi je znanec (potapljaški inštruktor) preprosto naračunal, da na 10m tista 5minut jeklenka zdrži za vdih ali dva.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

perci ::

Problem tistih malih jeklenk je tudi to, da so ponavadi namenjene prvi pomoči. To pa pomeni, da vsebujejo čisti kisik, ki pa je za človeka na globini strupen.

ali3n ::

Odvisno kaj daš not; nekateri kompenzatorji plovnosti (mislim da so to imeli Buddy-ji (AP valves) imajo zraven tako jeklenko (liter, dva..) polnjeno z zrakom; kot so že zgoraj ugotovili, gre v tem primeru za rezervo;

Kar se problemov z izenačevanjem tiče (barakus) - probaj skozi nos potegnit nekaj morske vode (peče), zadrži nekaj časa... potem pa naj sama odteče ven; navadno je to dovolj, da "prepucaš" sistem za dolgo časa.
Če ne gre, pa obišči zdravnika.

Avtorju teme - pozabi na to jeklenko; lahko se zgodi huda neumnost.
- "Rozi vidm." "S psom!"
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."

krneki0001 ::

nebivedu - hiter spust in dvig ne zahtevata privajanja na pritiske.lovci na rekorde gredo hitro dol, hitro gor - praktično na en vdih. dekompresija je nujna zarad plinov, ki se ob velikih pritiskih iz krvi izločijo v medcelične prostore - ampak to traja nekaj časa. problem malih jeklenk poznam,ker sem pred leti tudi sam razmišljal o uporabi tega za povečanje časa ko sem lahko 10m pod tlemi in takrat mi je znanec (potapljaški inštruktor) preprosto naračunal, da na 10m tista 5minut jeklenka zdrži za vdih ali dva.


Lovci na globine vmes ne zajemajo zraka, ti pa boš na globini 3 do 4 metre vdihoval zrak iz jeklenke in zaradi tega ostal dlje časa pod gladino.

ali3n ::

Da ne bo nesporazumov in napačnih razlag:

Glavni problem in nevarnost je v tem, da če na globini 10ih metrov iz jeklenke vdihaš zrak, ki je pod tlakom 2 bara; po domače povedano - namesto 4 litre jih vdihneš 8, le da so stisnjeni na 4 litre (2 bara). Če se s to količino dvigneš na površino in pozabiš izdihovat, boš z nekaj sreče končal v bolnici, brez nje pa te bojo pokopali (če te bo kdo našel).

V 2 literski jeklenki, polnjeni na 200 bar (recimo da jih polnejo na tok, nevem) je cca 400 litrov zraka; torej, teoretičnih 50 vdihov; v realnosti pa nekaj manj (vdihenš več/manj, vsega ne moreš podihat,...).
Umirjen potapljač ob normalni aktivnosti vdihe cca 4-5x na minuto, ob paniki pa... :\
Torej bi realno z 2 litrsko jeklenko na 10m globine zdržal cca 3 minute.

Ostane pa še problem reševanja uravnavanja plovnosti, itd...
- "Rozi vidm." "S psom!"
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."

Double_J ::

Problem je, ker bi ljudje radi vedno več. In se gredo potapljat v jame, pod led... potem pa je hmalu tragedija tu.
Dve šivanki...

preem ::

potapljanje v jamah in pod ledom ni pa ja nič kaj takega. prav super zadeva - če se je lotiš pametno. Vsak, ki je naredil več kot nekaj potopov, ve da je to eden bolj varnih športov, če se držiš par smernic.

Če ti pa slava u glavo stopi, pa prec na 90m padt, sam zato da lahk okol aladina kažeš kok ma dober max depth, pa normalno da pride do problemov, pa ne sam v jamah pa pod ledom.

drgač so pa te tamale jeklenke namenjene za hitro reševanje, da, tako kot je nekdo že omenil, tako da za rekreativno potapljanje niso najboljš opcija. sploh če niamte pojma o tem fantje, ne se sploh lotevat stvari ker bojo problemi. that being said, so pa super ja za tam do 10, 15m če kake ribe loviš al pa kaj, da si malo pomagaš :p

Double_J ::

Mrtvi v teh primerih pa so ponavadi tisti, ki se ze desetletja ukvarjajo heh... ponavadi jih je kao "obšla slabost". Shure.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

neo ::

Če koga zanima:
http://www.znanost.googlepages.com/pota...

Zelo dobra razlaga,obvezno branje za vsakega ki se misli potapljat.
Neo's

SkIDiver ::

Je bila kar maska, dihalka, plavutke in dihanje pa gasa navzdol. Pritisk sem izanečeval s stiskanjem nosu in nato "pihanje" skozi nos. Čeprav kasneje ni več pomagalo na nekaj metrih (je kar tiščalo v ušesa). Sem pa šel navzgor počasneje in poskušal s pihanjem, ker drugače je lepo prtiskalo na ušesa, če sem šel prehitro.

perci ::

Sem pa šel navzgor počasneje in poskušal s pihanjem, ker drugače je lepo prtiskalo na ušesa, če sem šel prehitro.
Hehe. Mal boš moral še potrenirat tole. Ko greš navzgor ne bi smelo biti nobenega problema. Vcasih se pri potapljanju s flasami zgodi, da nazaj grede ne mores izenacit pritiska, vendar je to redkost. Pri potapljanju na dah pa sploh se nisem slisal za kaj takega.

SkIDiver ::

Mal nerazumljivo napisano.
Ko sem se potopil je z globino pritisk v ušesih naraščal. Ko sem se dvigal pa je hitreje popuščal zaradi hitrejšega dviganja kar je povzročilo neprijeten občutek.

perci ::

Ko sem se potopil je z globino pritisk v ušesih naraščal.
Osnovno pravilo je, da dokler ne izenačiš pritiska, ne nadaljuješ potopa ampak izenačuješ dokler ti ne rata in šele potem pidobivaš globino.
Če ti nikakor ne rata izenačit, potem zaključi potapljanje za ta dan in poskusi spet naslednji dan.

JanK ::

Se en hint: izenacuj zgodaj in pogosto. Cim dalj bos cakal, tem tezje bo, ker ti tlak zacne tudi zapirati evstahijevo cev. Najbolje da zacnes ze kar pred potopom, potem pa pihnes na priblizno vsako sekundo, vsaj v zgornjih 10 metrih, ko so spremembe volumna (zraka ujetegea v usesu) najbolj opazne.

jest10 ::

Problem tistih malih jeklenk je tudi to, da so ponavadi namenjene prvi pomoči. To pa pomeni, da vsebujejo čisti kisik, ki pa je za človeka na globini strupen.

Ni to pod 50m?

ali3n ::

ne;
če gre za čist kisik, je dovolj že 2 metra
- "Rozi vidm." "S psom!"
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."

JanK ::

Ja, ce govoris o zraku iz 80% dusika in 20% kisika, ne pa cistem kisiku.

Omejitve so 1.4 bara parcialnega tlaka kisika ce si aktiven in 1.6 bara ce mirujes (recimo pri dekompresiji). Pri vecjih tlakih pride lahko do konvulzij brez predhodnega opozorila.

Zrak ima okoli 20% kisika, na povrsju je parcialni tlak kisika 20% * 1 bar = 0.2 bar. Pri 10 metrih je 0.4 bar,... pri 60 metrih pa 1.4 bar.

Cisti kisik pa ima na povrsju parcialni tlak 1 bar, do meje 1.6 bara pa prides ze na 6 metrih!

preem ::

vau, kera lekcija iz osnovnošolske fizike... na tečaj pejte rajš če se hoćte potapljat, ker še tako varen šport postane kaj hitro nevaren če ne veš kaj delaš.

dronyx ::

Jaz sem ugotovil, da je za trening potapljanja na dah najbolje, če imaš vrv privezano na dnu morja in se z njeno pomočjo spuščaš in dvigaš.Meni sicer zelo bolijo ušesa in mi je 5 metrov povsem dovolj (dvigam se tako, da me katapultira navzgor in še nisem umrl), me pa zanima, če se recimo potapljaš z vso opremo, torej obleko, masko in bombo, ali tudi tako bolijo ušesa?

perci ::

vau, kera lekcija iz osnovnošolske fizike... na tečaj pejte rajš če se hoćte potapljat, ker še tako varen šport postane kaj hitro nevaren če ne veš kaj delaš.
Osnovnošolska fizika pri potapljanju še kako prav pride. Pejt na tečaj pa boš videl.

perci ::

Jaz sem ugotovil, da je za trening potapljanja na dah najbolje, če imaš vrv privezano na dnu morja in se z njeno pomočjo spuščaš in dvigaš.Meni sicer zelo bolijo ušesa in mi je 5 metrov povsem dovolj (dvigam se tako, da me katapultira navzgor in še nisem umrl), me pa zanima, če se recimo potapljaš z vso opremo, torej obleko, masko in bombo, ali tudi tako bolijo ušesa?

Seveda je tak način najlažje, ker ne rabiš mahat z nogami ampak se samo vlečeš gor in dol.

Če te zelo bolijo ušesa, pomeni, da ne znaš izenačit pritiska. Jst se na dahbrez večjih težav potopim na 20m. Težava pri taki globini pa je, da ne moreš več izenačevat pritiska, ker ti pritisk ful stisne pljuča in je zrak toliko težje iztisniti iz njih.

Če se potapljaš z avtonomno opremo (flaša, bcd, regulator), je izenačevanje pritiska po istem sistemu kot z ABC opremo, s to razliko, da ti ne primanjkuje zraka za vpihovanje v masko.

JanK ::

Kje pa greš lahko na tečaj apnee?
Sicer vedno delam tako, da ko plavam proti vrhu izdihujem in blizu površja stisnem ves zrak iz pljuč. Dvigam pa se počasi kolikor se da. Verjamem pa, da ne delam 100% pravilno.


Ravnokar sem med prebiranjem prispevkov na potapljaskem forumu naletel na tole:
Never exhale under dive.

perci ::

Seveda med apnejo ne rabiš izdihovat. Oz. če si bil vsaj kolikor toliko globoko, si itak vse iztisnil za izenačevanje pritiska.

Pri potapljanju s flašo pa je ob vračanju gor mus izdihovat.

Enostavno zato, ker si na globini vdihnil polna pljuča (pod pritiskom) in ko se vračaš, se ta zrak razteza. Če ne boš izdihoval, bojo šla pljuča v kurac.

Predstavljaj si balon zraka, ki ga napihnes na globini 30m. Spustis ga proti gladini. Preden bo prišel do gladine, ga bo razfukalo, ker se bo zrak v njemu širil.

JanK ::

No, prispevek ne pravi, da ni treba, temvec da ne smes izdihovati.
BTW, si ziher, da nimas zraka v pljucih? Ali govoris to iz svojih izkusenj? Sam se sicer na dah ne potapljam prav globoko - do kakih 10m, ampak po mojih izkusnjah zraka ne izgubljas, saj ga ne izpihnes iz telesa, temvec ti ostane not. OK, nekaj ga gre iz pljuc v masko, ampak ta zrak se ti ob dvigovanju tudi vraca v pljuca.

Kar pa se tice zadrzevanja pri dvigovanju s SCUBA, to poskusamo OPju dopovedati - da se s temi recmi ni za igrati. Pred casom sem imel noro idejo, da bi svojo punco (ki se ne potaplja z jeklenkami, ampak na sapo) "povabil" na zacasen postanek na nekaj metrih z mojim oktopusom. Ampak sem idejo takoj opustil - glede na to, da je navajena zadrzevati sapo na poti gor, bi bila stvar prenevarna. OK, lahko bi sla skupaj gor, ampak vseeno je prevec riskantno.

perci ::

Pejt enkrat na 15-20m na dah (z globinomerom) - boš videl, da je problem izenačevanje. In zrak ne izpihaš samo v masko, temveč tudi v evstahijevo cev al kako že. Pa itak izdihuješ že na dnu, ker tako lažje zdržiš (vsaj jst). V tistem zraku, ki ga imaš v pljučih, kisika itak praktično ni več, tako da ne vem kolk si dejansko parcialnega tlaka v pljučih ne zmanjšaš.

JanK ::

Jasno je na vecji globini izenacevanje tezje zaradi manjsega volumna pljuc, ampak to nima nobene zveze s porabo zraka. Ce zraka ne spuscas ven skozi usta in/ali nos, se na povrsino vrnes z natanko istim volumnom zraka v pljucih.

Zrak pihnes v srednje uho skozi evstahijevo cev (in ne v evstahijevo cev, ki je samo lajtunga), samo to se vedno ne predstavlja izgube zraka, ker le-ta ostane v srednjem usesu. Prav tako se pri dviganju razsiri in vrne v pljuca - celo malo s kisikom bogatejsi od ostalega zraka :) V vsakem primeru pa se pogovarjamo o volumnih reda velikosti 1 mililiter in tudi ce bi ga nekako izgubil, bi bilo to zanemarljivo.

Po zadnjem stavku pa sklepam, da nisi prebral linkanega clanka in da ti vsaj ena stvar ni jasna.

To, da pri koncu potopa kisika v zraku skoraj ni vec, seveda ne drzi. Minimalen parcialen tlak kisika, pod katerim se clovek onesvesti, je 0.1 bar. Ce prides na povrsje in se ne onesvestis je torej v zraku v plucih najmanj toliko kisika.

Se prispevek, da se ti ne bo treba truditi in kliketati.


Here are the basic principles of gas physiology:

1. Oxygen flows from places where it is at high pressure to places where it can be at low pressure

2. Oxygen actually has a presure in water, just like it does in air

3. Usually, you breathe in air with a high concentration of oxygen, and its pressure is higher in the air in your lungs than it is in your bloodstream, so oxyen flows from the air in your lungs into your bloodstream

4. When you keep the same amount of air in your lungs, total gas pressure stays the same in your bloodstream and in your lungs

5. As you swim your body consumes oxygen, lowering the pressure of the oxygen (technically speaking the 'oxygen partial pressure')

6. This means that oxygen keeps on going into your bloodstream throughout the dive (unless you stay down so long that your bloodstream and lungs completely run out of oxygen)

Now, here's what's bad about exhaling during a freedive:

7. If you breathe out air during a freedive, when you ascend you won't have enough air to re-expand your lungs to their original volume

8. Lungs, ribs & diaphragm are elastic, and create a negative pressure (suction) effect when outside pressure decreases and they don't have enough air inside to passively expand them

9. This negative pressure drives the oxygen partial pressure in the lungs lower than that of the bloodstream, which means that oxygen flow actually reverses direction and oxygen travels out of the bloodstream into the lungs!

10. This can lead to disaster, since your brain doesn’t have a sensor to tell it what the level of oxygen in your bloodstream is. So what you know about your ability level & time limits, and the ‘out-of-breath’ sense you get from carbon dioxide levels, don’t apply anymore.

11. Oxygen level can plummet if you are both consuming it and it is leaving your bloodstream, and it dramatically increases the chances of a Shallow Water Blackout (SWB) SWB tends to happen fast often without warning or little sensation, but with lowered lung pressure they can happen really fast, with the diver having no time to react

12. Here’s a secondary bad effect of exhaling: since there isn’t as much air in the lungs, the diver can be very negatively buoyant, especially if they passed out without being able to pop their weightbelt, and the diver can start sinking really fast, making it much harder for buddies to get to him or her & get them to the surface


Se nekaj bi dodal. Predstavljam si da podtlak v pljuci (glej tocko 8) lahko v kombinaciji z nepazljivostjo privede do tega, da pomotoma "odpres" dihalne poti in skozi usta in nos pozaugas vodo v pljuca.

Karaya 52 ::

Mene so poučili, da med dviganjem ne izdihaš zraka niti ne izenačuješ pritiska. Letos sem to prakticiral, nisem pa imel nikakršnih težav z bolečinami v ušesih. Prvič.

preem ::

Če zadržuješ dih, kdaj dajo možgani signal za vdih? Ko je v pljučih preveč CO2-ja, zato je potrebno pri apneji na poti navzgor izdihovati, da se rešiš odvečnega CO2ja ki se ti nabere. Pri potapljanju z opremo, pa jasno zaradi boylovega zakona.

Karaya 52 ::

CO2 ni problematičen. Očitno nisi prebral zadnjih 6 odstavkov ki jih je prilepil JanK.

JanK ::

Če zadržuješ dih, kdaj dajo možgani signal za vdih? Ko je v pljučih preveč CO2-ja, zato je potrebno pri apneji na poti navzgor izdihovati, da se rešiš odvečnega CO2ja ki se ti nabere.


Signal se sprozi, ko je v krvi prevec CO2, oziroma ko se pH krvi dovolj zniza. Res sta pri zadrzevanju sape parcialna tlaka (PT) kateregakoli plina v krvi in pljucih vec ali manj identicna, pa vseeno bodimo natancni.

In ce nadaljujemo s storijo s podtlakom v pljucih ob dvigovanju in z znizanimi PT plinov v pljucih. PT O2 in CO2 se znizata najprej v pljucih, skoraj hipno zatem tudi v krvi, pri tem pa sta dva efekta: prvega smo ze opisali (moznost padca PT O2 pod nivo potreben za zivljenje), hkrati pa potlacis dihalni refleks in imas obcutek da je vse v najlepsem redu namesto da bi se zavedal, da imas tezave...

Ce zelis, kar nadaljuj s potapljanjem z izdihovanjem, samo ne se pritozevati, ko bos mrtev.

perci ::

JanK: Volumen zraka je seveda isti, vendar to več ni zrak, ki bi vseboval kisik. Torej je govoriti o manjšem parcialnem tlaku kisika (zaradi izdihovanja), pretirano.

krneki0001 ::

Evo vračam se iz vikenda potapljanja na dah in šnorkljanja. Prvič po 10ih letih, da sem se lahko potopil samo do 5 metrov, potem pa neznosna bolečina v ušesih, kljub izenačevanju in hitra vrnitev na vrh. Še lansko leto je šlo do 10m brez problemov.
Zakaj to? Izenačeval sem stalno, pa nič ni pomagalo - celo pot dol sem izenačeval.

Razmišljam, da sem dobil v ušesa ogromno prahu, ker sem mesec in pol delal novo fasado na hiši in je bilo ogromno rezanja kamna za cokel in okoli vhoda, zaradi vročine in suhega kamna je bilo prahu v velikanskih količinah. Ali pa je kaj narobe z ušesi? Bi bilo dobro iti malo na pregled?

JanK ::

JanK: Volumen zraka je seveda isti, vendar to več ni zrak, ki bi vseboval kisik. Torej je govoriti o manjšem parcialnem tlaku kisika (zaradi izdihovanja), pretirano.


Ponavljam, onesvestis se pri parcialnemu tlaku kisika v krvi (in s tem v pljucih, kajti tlaka sta enaka) okoli 0.1 bar. Parcialni tlak kisika (ptO2) v svezem zraku je 0.2 bar. Z drugimi besedami: ko se onesvestis na kopnem, je v zraku v pljucih se 50% prvotne kolicine kisika oziroma 10% celotne kolicine zraka. To je dejstvo. Govorim seveda o onesvescanju zaradi pomanjkanja kisika, ne zaradi presezka CO2.

Hipoteticno potapljanje na 10m. Na povrsju zacnes z 0.2 bar ptO2 v krvi in zraku.

Na 10m se ptO2 v pljucih poveca za faktor 2 na 0.4 bar, cemur takoj sledi ptO2 v krvi. Telo porablja kisik, s cimer se manjsa ptO2 v krvi, cemur takoj sledi ptO2 v pljucih. Recimo, da ti uspe zdrzati dovolj dolgo, da pokuris 50% kisika in ppO2 v krvi (in pljucih) pade na 0.2 bar.

Ko se dvignes, pade celoten tlak v pljucih za faktor 2 na 1 bar, ptO2 pa na 0.1 bar (50% originalnega), cemur takoj sledi ptO2 v krvi. Se pravi, si ob koncu taksnega potopa ravno na meji tega, da se onesvestis pri polnem volumnu pljuc brez podtlaka v njih.

Ce iz kakrsnegakoli razloga ostanes na 10m dalj, pokuris vec kisika. V skrajem primeru imas lahko 0.1 bar ptO2 v krvi (in v pljucih) - kar je se vedno dovolj da zivis na tisti globini. Ko pa se dvignes, pade ptO2 v pljucih (in takoj zatem v krvi) za faktor 2 na 0.05 bar - tedaj se onesvestis. Poglej si http://www.freedive.net/chapters/SWB3.h... za taksne primere in bolj podrobno razlago.

Ce pa, kot v prvem primeru, ostanes do 0.2 bara (se pravi, bi lahko se prisel do povrsja) ampak na poti gor izdihnes, lahko izdihnes dovolj zraka, da ti na neki tocki pljuca zaradi elasticnosti tkiv zacnejo ustvarjati podtlak, ko poskusajo napihniti premajhen volumen zraka. Podobno, kot lahko stisnes plasticno steklenico, ji zamasis vrat in, ko jo spustis - "odstisnes", se ustvari podtlak. Tedaj pade blizu povrsja, kjer so spremembe volumna najvecje in je ta efekt najbolj izrazen, tudi pri taksnem potopu ptO2 v pljucih pod 0.1 bar in spet smo tam.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: JanK ()

Avenger ::

Dobra razlaga. Vem da ni znakov, ki bi opozarjali na blackout, me pa zanima če se da približno ocenit kdaj pokuriš 50% kisika. Na nekem forumu pišejo, da ko se pojavijo krči si nekako na polovici apneje (ne vem ali to pomeni, da si porabil 25% kisika in da te na koncu druge polovice čaka blackout), seveda je muka in umetnost priti na tričetrt. Recimo da maš krče pri 1 minuti, do minute pa pol bo treba precej samokontrole...

Potem, ne vem točno kaj se dogaja s telesom, ko treniraš apnejo, statično in/ali dinamično. Predvidevam, da se telo nauči uporabljati kisik bolj racionalno, hkrati sumim, da se meja, kjer se v možganih sproži alarm za previsok procent CO2 (kar je v principu isto kot ppO2) premakne. Zato pa ravno tisti ta izkušeni potapljači doživljajo blackoute, recimo vsako naslednje leto dobijo krče malo kasneje, malo zaradi adaptacije telesa, malo zaradi kasnejšega signala, premagujejo se pa tudi vedno malo bolje... A si kdo sploh postavi mejo pri lovu, recimo, dol sem največ minuto in pika...?

Pa še nekaj, v tistemle linku piše tudi o hiperventilaciji pred potopom, ravno tako celo v Wikipediji. Na Slovenskem H20 forumu (sami potapljači) so vsi odločno proti takemu početju in ga močno odsvetujejo.
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.

perci ::

Hiperventiliranje je itak prepovedano za apnejiste. To je eno izmed prvih pravil.

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

dihanje iz navadne plastenke (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		6414684 (13117) St235
»

Potapljanje na 2m

Oddelek: Loža		487135 (5942) JanK
»

Potapljanje

Oddelek: Loža		225073 (4445) luksorzi
»

[počitnice] Hrvaška - potapljanje (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		627806 (6837) perci
»

Tekočinsko dihanje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija		737572 (6033) ali3n

Več podobnih tem