» »

Potapljanje

Potapljanje

Base-T ::

Pozdravljeni!

Zanima me, če kdo ve, kje v Celju ali Velenju (oz. okolici) se izvaja kakšen tečaj potapljanja?
Nič kaj pametnega do sedaj nisem našel.

R33D3M33R ::

Mene pa zanimajo teoretične osnove. Ako je tu kak potapljač, bi ga prosil, če mi lahko odgovori na naslednja vprašanja.

Situacija je, da si v zvonu (prastara potapljaška priprava) in bi rad vedel to:

1. Do koliko metrov se lahko človek potopi s potapljanjem na vdih, brez da bi to na njemu pustilo posledice? (torej zapustiš zvon na neki globini)
2. Kako hitro se lahko dvigaš na površino, če se potapljaš na vdih
3. Kakšna mešanica zraka je optimalna za globino, do katere se potapljaš, da ne bi prišlo do poškodb? (spet me zanima za mešanico v zvonu, globina se pa nanaša na vprašanje 1)
4. Kakšno pripravo (čimbolj primitivno) bi uporabil za določanje globine. Recimo, da nimaš na voljo modernih merilcev pritiska, ampak si narediš svojo

Da vidim, če mi lahko pomagate

Hvala!
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:

Vikking ::

1. 100m komot, če si ekstremno pripravljen (potapljanje na dah brez zvona). Če nisi bodo 3m več kot preveč.
2. Verjetno je pri dviganju bolj pomembeno izdihovanje, kot pa hitrost samega dviga (če že, potem pač pustiš da te vzgon sam dvigne na površje, če govorimo o potapljanju na dah.
3. nevem
4. vrv z utežjo na kateri so oznake (npr. vozli ali traki različnih barv za določeno globino).

preem ::

fizioloških omejitev pri potapljanju na dah ni kaj dosti. tukaj je samo problem pritiska, in človeško telo zdrži pritisk dosti več kot 100m globine. Lahk daš še komot eno ničlo zraven.

Hitrost je isto nepomembna, oziroma, pejt gor kolkr hitr greš lahk (pri potapljanju na dih - z opremo je druga zgodba)

kar se pa mešanice zraka tiče, tudi nisem prepričan za zvon situacijo - pri opremi se uporablja t.i. trimix

Trimix (breathing gas) @ Wikipedia

imagodei ::

Fantje, pri zvonu na npr. 30 metrih, dihaš zrak, ki ima pritisk tak, kot je pritisk okolice. Pri povišanem pritisku se v (telesnih) tekočinah bolje raztapljajo plini. Ker je dušika v zraku največ in ima dobre topne lastnosti, je dušik najbolj problematičen. V bistvu je pri zvonu situacija enaka, kot pri jeklenki s stisnjenim zrakom. Pri dvigovanju se pritisk niža. Za nazoren primer si lahko predstavljate kaj se zgodi, ko odprete steklenico z gazirano pijačo (hint: ogljikov dioksid je raztopljen v tekočini, ki je pod povišanim tlakom; ko odpreš steklenico, tlak naglo pade).

Poleg tega je treba vedeti, da se zrak, ki ga vdihneš iz jeklenke ali zvona, pri dviganju na površino razteza. Če bi vdihnil zrak v zvonu na 30 metrih in imaš prostornino pljuč npr 5 litrov, to na površini ustreza 20 litrom zraka. Če pri dviganju ne izdihuješ, si lahko pridelaš smrtno nevarne poškodbe pljuč (barotravma, pneumotorax).

Sicer pa pri potapljanju na dah iz površine ni nobenih posebnih omejitev glede hitrosti dvigovanja. Če ne držiš sape res dolgo časa (npr. 5 minut), ni nobene nevarnosti. Drugače pa tukaj pride do izraza vpliv parcialnih tlakov pod povišanim tlakom in lahko pride do izgube zavesti in utopitve - samo to nima zveze s hitrostjo dvigovanja. Če koga zanima, lahko opišem.

Mešanica zraka je odvisna od globine, na katero se potapljaš. Točno ti ne bi vedel povedat, ker je to malo eksotika. Za športno potapljanje je zakonska omejitev do globine 40m in do tja se lahko brez problema uporablja navaden zrak. Mešanice se uporabljajo zaradi toksičnosti dušika, ki nastopi pri povišanih tlakih (spet parcialni tlaki). Zato se dušik in celo del kisika v zraku menja z žlahtnimi plini (helij) ki niso kemično aktivni. Taka mešanica ni primerna za potapljanje na nižjih globinah. Pravzaprav mešanice pridejo v poštev samo na globinah, ki so večje od zakonsko dovoljenih (poleg tega, da zakon po večini držav prepoveduje potapljanje nad 40m, je na takšnih globinah običajno vse precej mrtvo in nezanimivo. Morda kakšna potopljena ladja, ali greben, je pa problem tudi s svetlobo, ki je običajno na globinah nad 40m ni več v izobilju in odtenki postanejo dolgočasno sivi). Pri uporabi mešanic je potrebno posebno načrtovanje potopa z najmanj dvema jeklenkama (ena vsebuje navaden površinski zrak, druga mešanico), ki jih potem na ustrezni globini zamenjaš.
- Hoc est qui sumus -

krneki0001 ::

Trimix se uporablja za tehnične in globinske potope, večina pa še vedno uporabljan navaden stisnjen zrak.

JanK ::

Tudi na manjsih globinah je vse bolj razsirjeno potapljanje z nitrox, mesanico obogateno s kisikom, ponavadi 32% ali 36% (v zraku je delez 21%). S tem zmanjsas vsebnost dusika in verjetnost dekompresijske bolezni, zato lahko dalj casa ostanes v vodi ne da bi bila potrebna dekompresija, oziroma zmanjsas cas dekompresijskih postankov. Nastane pa problem, ker je pri parcialnih tlakih visjih od 1.4bara kisik strupen - lahko sprozi napad podoben epilepticnemu. S 36% mesanico je meja potapljanja na 29 metrih. Zato na vecjih globinah uporabljajo trimix, kjer je del kisika nadomescen ponavadi s helijem.

Kar pa se potapljanja na dah tice, nekaj rekordov: 86m brez plavuti in utezi/balonov, 113m s plavutmi in brez utezi/balonov, in kar 214m z utezmi za dol in baloni za gor.

Tudi pri potapljanju na dah je nekaj fizioloskih omejitev. Seveda poleg nevarnosti da ti pocijo bobnici v usesu ce ne kompenziras pravilno tlaka s "pihanjem" v usesa.

Tudi pri potapljanju na dah so opazili dekompresijsko bolezen, ampak to se zgodi pri komercialnih potapljacih (nabiranje biserov,...) ki se brez postankov na povrsini potapljajo po vec ur na dan na 20-30 metrov in ostanejo tam po nekaj minut. Amaterski potapljaci ne pridejo do te meje. Izjema so potapljaci, ki se potapljajo z jeklenkami. Za te velja, da naj se ne bi potem potapljali se na dah, ker lahko hitre spremembe tlaka pri taksnem potapljanju privedejo do dekompresijske bolezni zaradi preostanka dusika iz potopov z jeklenkami.

Obstaja pa ena zelo resna nevarnost pri potapljanju na dah, takoimenovan "shallow water blackout", ki se ti lahko zgodi tudi v bazenu! Refleksa za dihanje namrec ne sprozi pomanjkanje kisika v krvi, temvec presezek CO2 v njej. Pred potopom nekajkrat globoko in hitro vdihnes (hiperventiliras), s cimer zmanjsas koncentracijo CO2 v krvi in podaljsas cas do takrat, ko enostavno moras vdihniti. Na koncentracijo O2 v krvi pa to nima vpliva.

Ce pa prevec hiperventiliras, se lahko zgodi to, da je koncentracija CO2 dovolj majhna, da do tega refleksa ne pride niti takrat, ko telo pokuri ze toliko O2 iz krvi, da se onesvestis (pride do hipoksije). Tezava je v tem, da ni nobenih opozorilnih znakov - enostavno se v trenutku onesvestis. Prevencija pa je preprosta. Pred potopom nikdar ne hiperventiliras vec kot trikrat. Vsekakor pa se je vedno dobro potapljati z "buddy"-jem - eden ostane na povrsju in opazuje drugega, ki gre dol.

Za globinomer pa lahko uporabis kar tanko, na enem koncu zaprto stekleno cevko. Ob potopu okoliski tlak vode stisne zrak, v cevko vdre voda in iz pozicije meje med vodo in zrakom lahko odberes globino. Ce meris globino $d$ (napaka se odpravlja) v metrih, je delez stisnjegena zraka v cevki $\frac{1}{1+d/10}$ (napaka se odpravlja). Na 5 metrih je to 2/3 ali 66.6%, na 10 metrih pa polovica.

R33D3M33R ::

Vau. Najlepša hvala vsem za izčrpne podatke :)
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:

ali3n ::

Tudi na manjsih globinah je vse bolj razsirjeno potapljanje z nitrox, mesanico obogateno s kisikom, ponavadi 32% ali 36% (v zraku je delez 21%).


Nisem prepričan, da bo tole držalo; kisik namreč pri zelo majhnih spremembah parcailnih tlakov postane toksičen,... vrednosti so mi že zdavnaj ušle z glave, sem pa skoraj prepričan, da je to tko;

delelž dušika in kisika se manjša z drugimi, navadno z žlahtnimi plini,..


našel:
Oxygen toxicity @ Wikipedia
- "Rozi vidm." "S psom!"
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."

JanK ::

In tam lepo pise, da imas tri sorte toksicnosti.

Pljucna je lahko problem ze pri relativno nizkih parcialnih tlakih, 0.5bar, ampak pri daljsem izpostavljanju, dalj od 16 ur. To je za amatersko potapljanje vec ali manj irelevantno.

Retinopatska je problem pri visjih parcialnih tlakih: "A myopic shift occurred in a closed-circuit mixed-gas scuba diver using a 1.3 atm abs constant partial pressure of oxygen in a nitrogen-oxygen mix. This change was noticed after approximately 18 days of diving with a mean dive time of 4.04 h each day. The observed myopic shift was due to hyperoxic myopia, one sign of lenticular oxygen toxicity, and resolved over a 1 mo. period after diving was completed. On a subsequent drive trip, a myopic shift was found in both the index diver as well as two other divers breathing the same gasmix on similar profiles. Diving communities should be aware of the risk of both lenticular and pulmonary oxygen toxicity when conducting intensive diving at oxygen partial pressures in the 1.3-1.6 atm abs range." Closed-Circuit rebreather je na ekstremnem robu amaterskega potapljanja, tako da je to tudi vec ali manj irelevantno.

Ostane toksicnost za centralno zivcevje, cemer sem govoril prej: "The maximum single exposure limits recommended in the NOAA Diving Manual are 45 minutes at 1.6 bar (160 kPa), 120 minutes at 1.5 bar (150 kPa), 150 minutes at 1.4 bar (140 kPa), 180 minutes at 1.3 bar (130 kPa) and 210 minutes at 1.2 bar (120 kPa), but is impossible to predict with any reliability whether or when CNS symptoms will occur".

Tako, kot vse meje v potapljanju je 1.4bar pac neko povprecje, ki samo po sebi se ne zagotavlja varnosti, je pa dober indikator. Ravno tako vedno obstaja moznost dekompresijske bolezni tudi ce si precej znotraj dekompresijskih meja. Ampak vzemimo pac 1.4bar.

Racunaj, da je parcialni tlak O2 v zraku na povrsju 0.21bar, na 10m 0.42bar, na 20m 0.63bar,..., na 50m 1.26bar, na 60m pa 1.47bar. Se pravi bi lahko z zrakom sel do 57m (ne upostevajoc druge faktorje). S 36% nitroxom so parcialni tlaki na povrsju 0.36bar, na 10m 0.72bar, na 20m 1.08bar in na 30m 1.44bar, mejna globina je 29m. Z 32% nitroxom pa na povrsju 0.32bar, na 10m 0.64bar, na 20m 0.96bar, na 30m 1.28bar in na 40m 1.6bar, mejna globina je 34m.

Poglej si se Nitrox Frequently Asked Questions

JanK ::

Se nekaj zanimivosti v zvezi s plini pri potapljanju.

Za velike globine se uporablja mesanica, v kateri je celo manj kisika, kot v zraku, ravno zato, da se zmanjsa moznost toksicnosti. Take mesanice, npr., z 10% kisika, potapljac ne sme uporabljati med spustom ali dvigom, ker je v njej premalo kisika in je torej parcialni tlak kisika na manjsih globinah premajhen, da bi lahko zivel na tej mesanici.

Pri vracanju z velikih globin se dostikrat za dekompresijo na globinah manjsih od 6m uporablja cisti, 100% kisik, ker s tem mocno pospesis izlocanje dusika iz sistema.

Za mesanje z zrakom/kisikom se uporablja skoraj izkljucno helij. Razen neona so namrec drugi zlahtni plini se bolj "narkoticni" kot dusik, neon stane okoli $2000 eno polnitev jeklenke, radon pa je radioaktiven. Da se sicer uporabiti tudi vodik, ampak glede na to, da je mesanica z vec kot nekaj procenti kisika eksplozivna, to ni ravno dobra izbira.

In koncno, za napihovanje suhe obleke se poleg zraka uporablja tudi argon, katerega toplotna prevodnost je za tretjino manjsa od zraka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: JanK ()

imagodei ::

JanK> "Obstaja pa ena zelo resna nevarnost pri potapljanju na dah, takoimenovan "shallow water blackout", ki se ti lahko zgodi tudi v bazenu! Refleksa za dihanje namrec ne sprozi pomanjkanje kisika v krvi, temvec presezek CO2 v njej. Pred potopom nekajkrat globoko in hitro vdihnes (hiperventiliras), s cimer zmanjsas koncentracijo CO2 v krvi in podaljsas cas do takrat, ko enostavno moras vdihniti. Na koncentracijo O2 v krvi pa to nima vpliva.

Ce pa prevec hiperventiliras, se lahko zgodi to, da je koncentracija CO2 dovolj majhna, da do tega refleksa ne pride niti takrat, ko telo pokuri ze toliko O2 iz krvi, da se onesvestis (pride do hipoksije). Tezava je v tem, da ni nobenih opozorilnih znakov - enostavno se v trenutku onesvestis. Prevencija pa je preprosta. Pred potopom nikdar ne hiperventiliras vec kot trikrat. Vsekakor pa se je vedno dobro potapljati z "buddy"-jem - eden ostane na povrsju in opazuje drugega, ki gre dol."

No, to ni čisto tako. Namreč, ne glede na to, koliko hiperventiliraš, koncentracija CO2 ne more pasti toliko, da se ti refleks ne bi sprožil. Gre bolj za "natreniranost", ko z vajo v bistvu "zatreš" refleks oz. navadiš možgane, da ne reagirajo na povišanje CO2. Da je to res, lahko takoj ugotoviš, če se spomniš na parcialne tlake. Če še tako znižaš koncentracijo CO2 na površju, bo koncentracija na 20m takoj 3x višja, pa še 3x hitreje bo naraščala. Če bi res šlo za znižanje s hiperventilacijo, bi kljub temu slej ko prej dosegel kritični nivo (na 20m) in bi te opomnilo, da se moraš dvigniti.

Problem pa je v tem, da pravzaprav "zatreš" ta refleks in možgani ne opozarjajo več na to, da moraš vdihniti. Npr. na 20m imaš ob začetku potopa 0,63 parcialnega tlaka kisika. Ko nato potop nadaljuješ nekaj časa, pade ta koncentracija na npr. 0,40 (vmes seveda ustrezno narašča parcialni tlak CO2, ki bi te zdaj že moral motiti, pa te ne). Zdaj se ti npr. zdi, da bi bil že čas za povratek na površino in ko izplavaš na 10m, je parcialni tlak kisika nenadoma samo še 0,26 (to je (0,4/3 bar)*2 bar) in ko nadaljuješ proti površini, še nadalje pada. Ko pa pade pod magično mejo 16-17% (kar se zgodi v tem primeru na 2m globine), pa sledi izguba zavesti. Na površino sicer izplavaš zaradi vzgona, ampak si nezavesten in če ni nekoga, ki bi ti glavo držal nad površino vode, sledi bridka smrt.
- Hoc est qui sumus -

JanK ::

Se deloma strinjam s to razlago, v tistem delu, ki se nanasa na dovolj visok parcialni tlak kisika v globini, ki pri povratku pa pade pod kriticno mejo, ter o "natreniranju" telesa. Vendar to velja za deep water blackout, jaz pa sem govoril o shallow water blackout. Mogoce nisem dosti poudaril da se to zgodi v plitvi vodi, pa tudi terminologija je na tem podrocju se malo nedorecena. Res je tudi, da raziskave v zvezi s tem se tecejo (glej, npr., Breath-hold Diving Workshop Proceedings), da je meja med "deep water blackout" in "shallow water blackout" malce nejasna, vendar je osnovni mehanizem tak, kot sem ga opisal.

 Normalno dihanje

Normalno dihanje


 Hiperventilacija

Hiperventilacija

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: JanK ()

luksorzi ::

JanK> "Obstaja pa ena zelo resna nevarnost pri potapljanju na dah, takoimenovan "shallow water blackout", ki se ti lahko zgodi tudi v bazenu! Refleksa za dihanje namrec ne sprozi pomanjkanje kisika v krvi, temvec presezek CO2 v njej. Pred potopom nekajkrat globoko in hitro vdihnes (hiperventiliras), s cimer zmanjsas koncentracijo CO2 v krvi in podaljsas cas do takrat, ko enostavno moras vdihniti. Na koncentracijo O2 v krvi pa to nima vpliva.

Ce pa prevec hiperventiliras, se lahko zgodi to, da je koncentracija CO2 dovolj majhna, da do tega refleksa ne pride niti takrat, ko telo pokuri ze toliko O2 iz krvi, da se onesvestis (pride do hipoksije). Tezava je v tem, da ni nobenih opozorilnih znakov - enostavno se v trenutku onesvestis. Prevencija pa je preprosta. Pred potopom nikdar ne hiperventiliras vec kot trikrat. Vsekakor pa se je vedno dobro potapljati z "buddy"-jem - eden ostane na povrsju in opazuje drugega, ki gre dol."

No, to ni čisto tako. Namreč, ne glede na to, koliko hiperventiliraš, koncentracija CO2 ne more pasti toliko, da se ti refleks ne bi sprožil. Gre bolj za "natreniranost", ko z vajo v bistvu "zatreš" refleks oz. navadiš možgane, da ne reagirajo na povišanje CO2. Da je to res, lahko takoj ugotoviš, če se spomniš na parcialne tlake. Če še tako znižaš koncentracijo CO2 na površju, bo koncentracija na 20m takoj 3x višja, pa še 3x hitreje bo naraščala. Če bi res šlo za znižanje s hiperventilacijo, bi kljub temu slej ko prej dosegel kritični nivo (na 20m) in bi te opomnilo, da se moraš dvigniti.

Problem pa je v tem, da pravzaprav "zatreš" ta refleks in možgani ne opozarjajo več na to, da moraš vdihniti. Npr. na 20m imaš ob začetku potopa 0,63 parcialnega tlaka kisika. Ko nato potop nadaljuješ nekaj časa, pade ta koncentracija na npr. 0,40 (vmes seveda ustrezno narašča parcialni tlak CO2, ki bi te zdaj že moral motiti, pa te ne). Zdaj se ti npr. zdi, da bi bil že čas za povratek na površino in ko izplavaš na 10m, je parcialni tlak kisika nenadoma samo še 0,26 (to je (0,4/3 bar)*2 bar) in ko nadaljuješ proti površini, še nadalje pada. Ko pa pade pod magično mejo 16-17% (kar se zgodi v tem primeru na 2m globine), pa sledi izguba zavesti. Na površino sicer izplavaš zaradi vzgona, ampak si nezavesten in če ni nekoga, ki bi ti glavo držal nad površino vode, sledi bridka smrt.



zanimivo. najbolj pomembno pri potapljanju je da ne začneš prehitro. če si čisti začetnik se je najbolje potapljati do 1 metra(na dah). to globino potem postopoma povečuješ. počasi boš lahko z lahkoto dosegal 5 metrov globine

smilyxx ::

/offtopic

luksorzi ok upam da nisi resen s tem enim metrom, to pomeni da ti še noge vn gledajo :D . S plavutmi lahko mirno probaš do toliko kolikor se počutiš varnega in sigurnega samega vase. Glede dihanja bi pa priporočal da se čimbolj umiriš in probaš zmanjšati srčni utrip. Povsem se sprosti, potem pa 3 počasne globoke vdihe in brez prekomernega brcanja in mahanja z rokami se potopi. Mislim da bi okoli 5m moral doseči že v enem izmed prvih dni, paziti moraš le na pravilno izenačevanje pritiska.

Poleg hiperventilacije ki je bila že omenjena je potapljanje lahko "nevarno" oz. se sploh ne da ko si prehlajen. Zase vem da imam včasih "zabasane" sinuse in na neki globini imaš zaradi pritiska občutek kot bi te nekdo s kladivom po čelu mlatil. Tam ti ne ostane druge kot da obrneš in počakaš na drug dan :D.

Sicer pa analogni globinomeri danes niso več dragi, v Italiji jih dobiš zelo ugodno.
Save water.
drink beer.

rfmw ::

"paziti moraš le na pravilno izenačevanje pritiska"

ja, kako to narediš pravilno? namreč, letos sem se prvič potapljal na dah in enkrat me je potem en uses zacel boleti (bobnic). globine niso bile globoke, tja do 4m.
Legendary 8RDA+ (reCAPed ;), XP1700+ 2108 @ 1.84 V, SLK900A AS3 @ 2500 rpm
1,5GB Samsung DDR333+Geil DDR400+SuperTalent DDR400 @ DC 200 MHz @ 6-3-3-2.5

tommy boy ::

rtmw

Tlak izenačiš tako, da zatisneš nos in pihneš vanj. To pa narediš takoj ko čutiš pritisk v ušesih.

JanK ::

Cakanje na pritisk ali celo bolecino v usesih preden izenacis tlak je slaba in nevarna navada. Pameten potapljac izenacuje na vsake pol metra do 5 metrov globine in na vsak meter od 5 do 10 metrov. Kar pomeni od oka nekaj izenacevanj na sekundo ob zacetku potopa. Kar navadi se tega.

Pa da ne bom prevec nakladal, precej dobra stran je Pressure Equalization

Mimogrede, ce imas malo smole ti lahko bobnic poci pri razliki tlakov okoli 0.4bar - 4m ali malo vec kot dve dolzini telesa...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: JanK ()

imagodei ::

Pritisk izenačiš tako, kot bi se želel usekniti. Se pravi pihneš v nos, kot je rekel tommy boy. Pri tem si nosnici popolnoma zatisneš s prsti in če slišiš, da ti v ušesih "klikne", si izenačil pritisk. Zato se tudi prodajajo maske, ki imajo prostor za nos v silikonu/gumi, tako da se lahko primeš tudi med potopom.

Zadevo sicer doživimo relativno pogosto. Pod vodo pač pritisk narašča precej hitro (na vsakih 10 metrov naraste za cca 100 kPa oz 1 bar, kolikor sicer znaša že pritisk na površini. Na 10 metrih je pritisk tako 1 bar iz površine + 1 bar zaradi 10m vode = 2 bara. Na 20m 3bare, na 30m 4 bare itn...). Na površini pa se pritisk spreminja bore malo. Največkrat spremembo pritiska začutiš, če se z avtom pelješ čez kak prelaz in se torej v kratkem času precej dvigneš (npr. kakih 100m ali več). To občutiš tako, da "slabo slišiš" in te nekaj čudno ščemi v ušesih. Te spremembe pritiska na kopnem so pač minimalne, zato kakšnih bolečin ne doživiš. Pomaga pa za boljši sluh in občutek, če izenačiš pritisk, kot je opisano zgoraj.

Včasih je dovolj že, če požreš slino. Če boš dosti natreniran in ne boš prehlajen, lahko pritisk izenačiš že z rahlim pihom v masko, brez da bi si zatisnil nos.
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

JanK> "Pameten potapljac izenacuje na vsake pol metra do 5 metrov globine in na vsak meter od 5 do 10 metrov. "

Ne bom te ravno vprašal, kje si to pobral... Izenačiš pač takoj, ko čutiš pritisk na bobniče. Jaz itak izenačujem tako, da zgolj kratko-sunkovito piham v masko, verjetno do 10m ravno nekako na pol metra. Skratka, delam povsem po občutku, takoj ko čutim najmanjši pritisk na bobnič. Tudi na na kopnem mi gre sila na živce, če "ne slišim OK", tako da verjetno reagiram že na kakih 20m višinske razlike, morda celo manj. Ni, da bi se hvalil, ampak za izenačitev pritiska se mi niti na kopnem ni treba prijeti za nos, pač pa lahko gladko izdihnem skozi nos in v ušesih mi "poči".

Kar hočem reči je, da pač poslušam svoje telo. Do bolečin seveda nikoli ne sme priti. Izenačenje pritiska se zgodi tudi v sinusih. Le-ti včasih niso tako zelo prehodni kot eustahijeva cev do ušes in je zato treba bolj intenzivno pihniti.

Če je tisti nasvet o izenačevanju na pol metra do globine 5m kakšen izvleček iz textbooka za potapljaški tečaj, se sicer z navedenim strinjam. Mislim pa, da je bolj koristen nasvet za potapljače-wannabeje, da izenačijo vedno in takoj, ko začutijo spremembo pritiska na bobnič, ne pa, da ocenjujejo, če je že preteklo pol metra in je že čas za naslednjo izenačitev... In opa, zdajle sem pa zamudil...
- Hoc est qui sumus -

JanK ::

Imagodei: Spet se deloma strinjam :). Ko ima enkrat clovek obcutek, ve kaj in kdaj mora poceti. Dokler pa je zacetnik, ima smisel, da se drzi nekih pravil, ki mu bodo pomagala, da bo varno prisel do te tocke. Mimogrede, omenil sem eno izenacevanje na pol sekunde ravno zato, ker mi je jasno, da imajo zacetniki dovolj drugega dela, da jim je se ocenjevanje globine odvec. Ce pa se natreniras, da delas "Hmph, hmph, hpmh,..." od trenutka, ko das glavo pod vodo, ne mores faliti - bolje prevec, kot premalo.

Pri izenacevanju imamo verjetno razlicen prag bolecine in morda kdo niti ne cuti prav veliko, ko je ze v nevarnem obmocju nadtlaka. Ravno zadnjic sem se pogovarjal s kolegom, ki si je PMSM kot mladenic pocil bobnic. Potapljali so se na okoli 5-6m. Pravi, da je bolj slampasto izenaceval, ker ga ni nikdar bolelo, samo malo neprijetno mu je bilo, ampak je malo bolj pihnil, pa je slo. Potem pa ga je enkrat malo bolelo, ampak je na osnovi prejsnjih izkusenj rinil naprej. Nakar ga je "presekalo", se mu zvrtelo in ga nehalo boleti...

To, kar sem poskusal prenesti je ideja, da potapljanje ni nenevaren sport. Spada med sporte za katere pravim, da nimajo reset tipke (posebej to velja za potapljanje z jeklenkami). Ko si zunaj dekompresijskih meja, v trupu kaksne ladje ali v jami, ce skaces s padalom ali pa ce se gres plezanje po stenah v hribih, ne mores (za razliko od, npr., jogginga) v kateremkoli trenutku izstopiti in reci stop. Kot se je ze iz teh prispevkov videlo, nevarnosti so, tudi pri potapljanju na dah (pa nocem nobenega strasiti)

Kar zelim reci je, da je dobro, ce si clovek vzame cas, prebere kaj o tem in gre s trezno glavo v potop. Tako, kot v padalstvu; ja, res obstaja moznost da ti crkne oprema, ampak IMHO se vecina nesrec zgodi zaradi cloveskega faktorja: neznanje, prehitro testiranje meja,... In tudi to je bil namen tehle prispevkov, da bi se ljudje, ki se bi se radi potapljali, to poceli cim bolj varno in zavedno.

No, pa da ne bo vse tako crnogledo. Potapljanje (govorim o potapljanju z jeklenkami) je relativno varen sport. Statistike je sicer dokaj tezko dobiti, ampak tale analiza se mi zdi dosti realna. Ce ima kdo kaksne boljse podatke, jih bom prav vesel.

krneki0001 ::

Ah, izenačevanje!

Najlažje je izenačevati pritisk tako, da spodnjo čeljust potisneš naprej in pogoltneš slino in to do 10m delaš kr stalno. Sline imaš v ustih vedno dovolj in ni nobenih problemov.

luksorzi ::

ja kukr zas koga. jesst k se usak dan pelem iz 800 m na 300m nadmorske višine to znam. eni moji prjatli pa nikakor re morjo. vsi pa znajo zatisnt nos, pa pihnt.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

dihanje iz navadne plastenke (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6414540 (12973) St235
»

Potapljanje na 2m

Oddelek: Loža
487086 (5893) JanK
»

Potapljanje

Oddelek: Loža
487543 (6238) perci
»

kolko SIT (ali $ in €) za počitniško potapljanje? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
697137 (3606) perci
»

Tekočinsko dihanje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
737524 (5985) ali3n

Več podobnih tem