Potapljanje

Pozdravljeni!

Zanima me, če kdo ve, kje v Celju ali Velenju (oz. okolici) se izvaja kakšen tečaj potapljanja?
Nič kaj pametnega do sedaj nisem našel.

1. 100m komot, če si ekstremno pripravljen (potapljanje na dah brez zvona). Če nisi bodo 3m več kot preveč.
2. Verjetno je pri dviganju bolj pomembeno izdihovanje, kot pa hitrost samega dviga (če že, potem pač pustiš da te vzgon sam dvigne na površje, če govorimo o potapljanju na dah.
3. nevem
4. vrv z utežjo na kateri so oznake (npr. vozli ali traki različnih barv za določeno globino).

Fantje, pri zvonu na npr. 30 metrih, dihaš zrak, ki ima pritisk tak, kot je pritisk okolice. Pri povišanem pritisku se v (telesnih) tekočinah bolje raztapljajo plini. Ker je dušika v zraku največ in ima dobre topne lastnosti, je dušik najbolj problematičen. V bistvu je pri zvonu situacija enaka, kot pri jeklenki s stisnjenim zrakom. Pri dvigovanju se pritisk niža. Za nazoren primer si lahko predstavljate kaj se zgodi, ko odprete steklenico z gazirano pijačo (hint: ogljikov dioksid je raztopljen v tekočini, ki je pod povišanim tlakom; ko odpreš steklenico, tlak naglo pade).

Poleg tega je treba vedeti, da se zrak, ki ga vdihneš iz jeklenke ali zvona, pri dviganju na površino razteza. Če bi vdihnil zrak v zvonu na 30 metrih in imaš prostornino pljuč npr 5 litrov, to na površini ustreza 20 litrom zraka. Če pri dviganju ne izdihuješ, si lahko pridelaš smrtno nevarne poškodbe pljuč (barotravma, pneumotorax).

Sicer pa pri potapljanju na dah iz površine ni nobenih posebnih omejitev glede hitrosti dvigovanja. Če ne držiš sape res dolgo časa (npr. 5 minut), ni nobene nevarnosti. Drugače pa tukaj pride do izraza vpliv parcialnih tlakov pod povišanim tlakom in lahko pride do izgube zavesti in utopitve - samo to nima zveze s hitrostjo dvigovanja. Če koga zanima, lahko opišem.

Mešanica zraka je odvisna od globine, na katero se potapljaš. Točno ti ne bi vedel povedat, ker je to malo eksotika. Za športno potapljanje je zakonska omejitev do globine 40m in do tja se lahko brez problema uporablja navaden zrak. Mešanice se uporabljajo zaradi toksičnosti dušika, ki nastopi pri povišanih tlakih (spet parcialni tlaki). Zato se dušik in celo del kisika v zraku menja z žlahtnimi plini (helij) ki niso kemično aktivni. Taka mešanica ni primerna za potapljanje na nižjih globinah. Pravzaprav mešanice pridejo v poštev samo na globinah, ki so večje od zakonsko dovoljenih (poleg tega, da zakon po večini držav prepoveduje potapljanje nad 40m, je na takšnih globinah običajno vse precej mrtvo in nezanimivo. Morda kakšna potopljena ladja, ali greben, je pa problem tudi s svetlobo, ki je običajno na globinah nad 40m ni več v izobilju in odtenki postanejo dolgočasno sivi). Pri uporabi mešanic je potrebno posebno načrtovanje potopa z najmanj dvema jeklenkama (ena vsebuje navaden površinski zrak, druga mešanico), ki jih potem na ustrezni globini zamenjaš.

Tudi na manjsih globinah je vse bolj razsirjeno potapljanje z nitrox, mesanico obogateno s kisikom, ponavadi 32% ali 36% (v zraku je delez 21%). S tem zmanjsas vsebnost dusika in verjetnost dekompresijske bolezni, zato lahko dalj casa ostanes v vodi ne da bi bila potrebna dekompresija, oziroma zmanjsas cas dekompresijskih postankov. Nastane pa problem, ker je pri parcialnih tlakih visjih od 1.4bara kisik strupen - lahko sprozi napad podoben epilepticnemu. S 36% mesanico je meja potapljanja na 29 metrih. Zato na vecjih globinah uporabljajo trimix, kjer je del kisika nadomescen ponavadi s helijem.

Kar pa se potapljanja na dah tice, nekaj rekordov: 86m brez plavuti in utezi/balonov, 113m s plavutmi in brez utezi/balonov, in kar 214m z utezmi za dol in baloni za gor.

Tudi pri potapljanju na dah je nekaj fizioloskih omejitev. Seveda poleg nevarnosti da ti pocijo bobnici v usesu ce ne kompenziras pravilno tlaka s "pihanjem" v usesa.

Tudi pri potapljanju na dah so opazili dekompresijsko bolezen, ampak to se zgodi pri komercialnih potapljacih (nabiranje biserov,...) ki se brez postankov na povrsini potapljajo po vec ur na dan na 20-30 metrov in ostanejo tam po nekaj minut. Amaterski potapljaci ne pridejo do te meje. Izjema so potapljaci, ki se potapljajo z jeklenkami. Za te velja, da naj se ne bi potem potapljali se na dah, ker lahko hitre spremembe tlaka pri taksnem potapljanju privedejo do dekompresijske bolezni zaradi preostanka dusika iz potopov z jeklenkami.

Obstaja pa ena zelo resna nevarnost pri potapljanju na dah, takoimenovan "shallow water blackout", ki se ti lahko zgodi tudi v bazenu! Refleksa za dihanje namrec ne sprozi pomanjkanje kisika v krvi, temvec presezek CO2 v njej. Pred potopom nekajkrat globoko in hitro vdihnes (hiperventiliras), s cimer zmanjsas koncentracijo CO2 v krvi in podaljsas cas do takrat, ko enostavno moras vdihniti. Na koncentracijo O2 v krvi pa to nima vpliva.

Ce pa prevec hiperventiliras, se lahko zgodi to, da je koncentracija CO2 dovolj majhna, da do tega refleksa ne pride niti takrat, ko telo pokuri ze toliko O2 iz krvi, da se onesvestis (pride do hipoksije). Tezava je v tem, da ni nobenih opozorilnih znakov - enostavno se v trenutku onesvestis. Prevencija pa je preprosta. Pred potopom nikdar ne hiperventiliras vec kot trikrat. Vsekakor pa se je vedno dobro potapljati z "buddy"-jem - eden ostane na povrsju in opazuje drugega, ki gre dol.

Za globinomer pa lahko uporabis kar tanko, na enem koncu zaprto stekleno cevko. Ob potopu okoliski tlak vode stisne zrak, v cevko vdre voda in iz pozicije meje med vodo in zrakom lahko odberes globino. Ce meris globino $d$ (napaka se odpravlja) v metrih, je delez stisnjegena zraka v cevki $\frac{1}{1+d/10}$ (napaka se odpravlja). Na 5 metrih je to 2/3 ali 66.6%, na 10 metrih pa polovica.

Tudi na manjsih globinah je vse bolj razsirjeno potapljanje z nitrox, mesanico obogateno s kisikom, ponavadi 32% ali 36% (v zraku je delez 21%).

Nisem prepričan, da bo tole držalo; kisik namreč pri zelo majhnih spremembah parcailnih tlakov postane toksičen,... vrednosti so mi že zdavnaj ušle z glave, sem pa skoraj prepričan, da je to tko;

delelž dušika in kisika se manjša z drugimi, navadno z žlahtnimi plini,..


našel:
Oxygen toxicity @ Wikipedia

Se nekaj zanimivosti v zvezi s plini pri potapljanju.

Za velike globine se uporablja mesanica, v kateri je celo manj kisika, kot v zraku, ravno zato, da se zmanjsa moznost toksicnosti. Take mesanice, npr., z 10% kisika, potapljac ne sme uporabljati med spustom ali dvigom, ker je v njej premalo kisika in je torej parcialni tlak kisika na manjsih globinah premajhen, da bi lahko zivel na tej mesanici.

Pri vracanju z velikih globin se dostikrat za dekompresijo na globinah manjsih od 6m uporablja cisti, 100% kisik, ker s tem mocno pospesis izlocanje dusika iz sistema.

Za mesanje z zrakom/kisikom se uporablja skoraj izkljucno helij. Razen neona so namrec drugi zlahtni plini se bolj "narkoticni" kot dusik, neon stane okoli $2000 eno polnitev jeklenke, radon pa je radioaktiven. Da se sicer uporabiti tudi vodik, ampak glede na to, da je mesanica z vec kot nekaj procenti kisika eksplozivna, to ni ravno dobra izbira.

In koncno, za napihovanje suhe obleke se poleg zraka uporablja tudi argon, katerega toplotna prevodnost je za tretjino manjsa od zraka.

Se deloma strinjam s to razlago, v tistem delu, ki se nanasa na dovolj visok parcialni tlak kisika v globini, ki pri povratku pa pade pod kriticno mejo, ter o "natreniranju" telesa. Vendar to velja za deep water blackout, jaz pa sem govoril o shallow water blackout. Mogoce nisem dosti poudaril da se to zgodi v plitvi vodi, pa tudi terminologija je na tem podrocju se malo nedorecena. Res je tudi, da raziskave v zvezi s tem se tecejo (glej, npr., Breath-hold Diving Workshop Proceedings), da je meja med "deep water blackout" in "shallow water blackout" malce nejasna, vendar je osnovni mehanizem tak, kot sem ga opisal.

/offtopic

luksorzi ok upam da nisi resen s tem enim metrom, to pomeni da ti še noge vn gledajo :D . S plavutmi lahko mirno probaš do toliko kolikor se počutiš varnega in sigurnega samega vase. Glede dihanja bi pa priporočal da se čimbolj umiriš in probaš zmanjšati srčni utrip. Povsem se sprosti, potem pa 3 počasne globoke vdihe in brez prekomernega brcanja in mahanja z rokami se potopi. Mislim da bi okoli 5m moral doseči že v enem izmed prvih dni, paziti moraš le na pravilno izenačevanje pritiska.

Poleg hiperventilacije ki je bila že omenjena je potapljanje lahko "nevarno" oz. se sploh ne da ko si prehlajen. Zase vem da imam včasih "zabasane" sinuse in na neki globini imaš zaradi pritiska občutek kot bi te nekdo s kladivom po čelu mlatil. Tam ti ne ostane druge kot da obrneš in počakaš na drug dan :D.

Sicer pa analogni globinomeri danes niso več dragi, v Italiji jih dobiš zelo ugodno.

rtmw

Tlak izenačiš tako, da zatisneš nos in pihneš vanj. To pa narediš takoj ko čutiš pritisk v ušesih.

Pritisk izenačiš tako, kot bi se želel usekniti. Se pravi pihneš v nos, kot je rekel tommy boy. Pri tem si nosnici popolnoma zatisneš s prsti in če slišiš, da ti v ušesih "klikne", si izenačil pritisk. Zato se tudi prodajajo maske, ki imajo prostor za nos v silikonu/gumi, tako da se lahko primeš tudi med potopom.

Zadevo sicer doživimo relativno pogosto. Pod vodo pač pritisk narašča precej hitro (na vsakih 10 metrov naraste za cca 100 kPa oz 1 bar, kolikor sicer znaša že pritisk na površini. Na 10 metrih je pritisk tako 1 bar iz površine + 1 bar zaradi 10m vode = 2 bara. Na 20m 3bare, na 30m 4 bare itn...). Na površini pa se pritisk spreminja bore malo. Največkrat spremembo pritiska začutiš, če se z avtom pelješ čez kak prelaz in se torej v kratkem času precej dvigneš (npr. kakih 100m ali več). To občutiš tako, da "slabo slišiš" in te nekaj čudno ščemi v ušesih. Te spremembe pritiska na kopnem so pač minimalne, zato kakšnih bolečin ne doživiš. Pomaga pa za boljši sluh in občutek, če izenačiš pritisk, kot je opisano zgoraj.

Včasih je dovolj že, če požreš slino. Če boš dosti natreniran in ne boš prehlajen, lahko pritisk izenačiš že z rahlim pihom v masko, brez da bi si zatisnil nos.

Imagodei: Spet se deloma strinjam . Ko ima enkrat clovek obcutek, ve kaj in kdaj mora poceti. Dokler pa je zacetnik, ima smisel, da se drzi nekih pravil, ki mu bodo pomagala, da bo varno prisel do te tocke. Mimogrede, omenil sem eno izenacevanje na pol sekunde ravno zato, ker mi je jasno, da imajo zacetniki dovolj drugega dela, da jim je se ocenjevanje globine odvec. Ce pa se natreniras, da delas "Hmph, hmph, hpmh,..." od trenutka, ko das glavo pod vodo, ne mores faliti - bolje prevec, kot premalo.

Pri izenacevanju imamo verjetno razlicen prag bolecine in morda kdo niti ne cuti prav veliko, ko je ze v nevarnem obmocju nadtlaka. Ravno zadnjic sem se pogovarjal s kolegom, ki si je PMSM kot mladenic pocil bobnic. Potapljali so se na okoli 5-6m. Pravi, da je bolj slampasto izenaceval, ker ga ni nikdar bolelo, samo malo neprijetno mu je bilo, ampak je malo bolj pihnil, pa je slo. Potem pa ga je enkrat malo bolelo, ampak je na osnovi prejsnjih izkusenj rinil naprej. Nakar ga je "presekalo", se mu zvrtelo in ga nehalo boleti...

To, kar sem poskusal prenesti je ideja, da potapljanje ni nenevaren sport. Spada med sporte za katere pravim, da nimajo reset tipke (posebej to velja za potapljanje z jeklenkami). Ko si zunaj dekompresijskih meja, v trupu kaksne ladje ali v jami, ce skaces s padalom ali pa ce se gres plezanje po stenah v hribih, ne mores (za razliko od, npr., jogginga) v kateremkoli trenutku izstopiti in reci stop. Kot se je ze iz teh prispevkov videlo, nevarnosti so, tudi pri potapljanju na dah (pa nocem nobenega strasiti)

Kar zelim reci je, da je dobro, ce si clovek vzame cas, prebere kaj o tem in gre s trezno glavo v potop. Tako, kot v padalstvu; ja, res obstaja moznost da ti crkne oprema, ampak IMHO se vecina nesrec zgodi zaradi cloveskega faktorja: neznanje, prehitro testiranje meja,... In tudi to je bil namen tehle prispevkov, da bi se ljudje, ki se bi se radi potapljali, to poceli cim bolj varno in zavedno.

No, pa da ne bo vse tako crnogledo. Potapljanje (govorim o potapljanju z jeklenkami) je relativno varen sport. Statistike je sicer dokaj tezko dobiti, ampak tale analiza se mi zdi dosti realna. Ce ima kdo kaksne boljse podatke, jih bom prav vesel.

ja kukr zas koga. jesst k se usak dan pelem iz 800 m na 300m nadmorske višine to znam. eni moji prjatli pa nikakor re morjo. vsi pa znajo zatisnt nos, pa pihnt.