dihanje iz navadne plastenke

Zakaj bi do nje prišlo v sistemu, kjer omejuješ koncentracijo CO2 _navzgor_ ?

Zakaj ? V "ustniku" imaš senzor podtlaka s katerim zaznavaš, kdaj poskuša tip vdihniti. Takrat mu zmanjšaš CO2 v pljučih in ustrezno povečaš O2, če je treba.

Saj pravim, polteoretično.

Saj če se greš rebreathing, potem namesto dušika komot dodajaš recimo helij ali kaj podobnega in si tako verjetno zmanjšaš probleme z dekompresijo...

Saj ni problema. Imaš pač helij in dušik. Za tiste pol litra ne bi smelo biti problem.

kar se računančniške robe tiče, jo pač narediš 5-way redundant z večinskim glasovanjem, tako kot v vesoljskih plovilih recimo.

Za tisti ubogi mikrokrmilnik to ni prekomplicirano.

a.) Ja volumen zraka v tvojih pljučih se prepolovi na 10 m, če se potapljaš na dah. Tvoj volumen se ne spremeni, ker tako se stiskajo samo plini. Kar se pljuč tiče je potop na 10m enako izdihu, zrak se skrči in s te tudi pljuča. popolnoma enako kot če bi izdihnil. Preberi osnovne plinske enačbe. Ali še boljše vzemi navaden balon, da napolni in potopi na 10m. Njegov volumen bo ravno pol manjši.

Če bi imel usta odprta, tudi če bi bil na glavo obrnjen bi ti s krčenjem zraka potegnilo vodo v usta. Vzemi kozarec, ga obrni na glavo in ga začni potapljat. Globje kot boš šel več vode bo v njemu, ko se boš vračal pa bo taisti zrak izpodrival vodo in bo kozarec tik pod površino spet poln zraka.

Čudež za nekatere, fizika za ostale.

b.) S hiperventilacijo spustiš nivo co2 v pljučih in mrtvem delu dihalnega aparata. Senzor za Co2 v možganih pa pustiš lepo pri miru. PReberi obrazložitev par postov višje.

Kako so pljuča lahko tog sistem, če pa se pri dihanju njihov volumen ves čas spreminja?
a tebi pri vsakem izdihu stisne prsni koš? Ravno zato ima človeško telo rebra.

Pri rebreatherjih ni problem racunalnik - to je ze dovolj zanesljivo, tezave so s senzorji. Senzorji za kisik se starajo in jih je teba menjati. Ce se zmocijo, so tezave. Zato imajo resni rebreatherji po 3 senzorje, ki jih pred vsakim potopom kalibriras. Prakticni senzorji za CO2 pa sploh ne obstajajo!

Mimogrede: ceprav se porabi res bistveno manj plina, se vedno rabis najmanj dve jeklenki: diluent (pri manjsih globinah zrak, pri vecjih trimix) in kisik. Drugega porabljas za nadomescanje pokurjenega kisika, prvega pa za vzdrzevanje volumna zanke (volumna plina v tvojih pljucih, v ceveh in v protipljucih) pri spreminjanju globine ter za zmanjsevanje parcialnega tlaka kisika, ko je to potrebno. Kar zelim povedati je, da ne gre samo za en liter helija, ampak vec. Se vedno pa je cena plinov za rebreather bistveno nizja za enak potop, kot za odprti sistem in, ce se dosti potapljas na velike globine (kjer rabis helij), se navkljub ceni reda velikosti 5000 EUR za rebreather zacne le-ta splacati.

Pri zaprtosistemskih rebreatherjih so no-decompression-limits praviloma bistveno daljsi in dekompresijski postanki bistveno krajsi, kot pri odprtem ali polzaprtem sistemu. Glavna ideja rebreatherja je namrec tudi ta, da si med samim potopom menjas mesanico plinov tako, da je blizu idealne. Ponavadi se ljudje potapljajo s parcialnim tlakom kisika okoli 1.2, 1.3 bara, ne glede na globino, pri cemer se absorbira bistveno manj dusika. Dodatna prednost je, da tudi za samo dekompresijo ne rabis dodatnih jeklenk, ker imas optimalen dekompresijski plin ze kar kot del sistema.

Rebreatherski racunalniki za trimix pa niso nic posebnega, celo open source racunalnik lahko dobis, kjer lahko sam stelas program in algoritem po katerem ti racuna dekompresijo, ce seveda ves kaj pocnes