Forum » Loža » dihanje iz navadne plastenke
dihanje iz navadne plastenke
Pyr0Beast ::
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Brane2 ::
Zakaj bi do nje prišlo v sistemu, kjer omejuješ koncentracijo CO2 _navzgor_ ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Pyr0Beast ::
Če hočeš zmanjšati potrebo po dihanju bi rabil zbiti co2 nivo, kar pa avtomatično pomeni težave.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Brane2 ::
Zakaj ? V "ustniku" imaš senzor podtlaka s katerim zaznavaš, kdaj poskuša tip vdihniti. Takrat mu zmanjšaš CO2 v pljučih in ustrezno povečaš O2, če je treba.
On the journey of life, I chose the psycho path.
St235 ::
To je že mal ZF sfera. ŠE najbližje v realnem svetu prideš z rebreatherjem. Torej zaprtil ali polzaprtim sistemom, ki iz izdihanega zraka odvaja co2 in dodaja kisik.
Največji problem vseh te igračk je seveda cena in zanesljivost. Osnoven odprt SCUBA sistem je relativno enostaven, poceni in se praktično ne more pokvarit (vsaj ne tako, da bi ubil potapljača).
Rbreatherji in ostale giračke pa zahtevajo dosti kompleksnejši sistem, kjer je možnosti za napako več.
Predvsem pa v amaterskem potapljanju za zabavo ni potrebe po takšnih sistemih. Ker bolj kot sama količina zraka te na globini omejuje kopičenje dušika v tkivih. Daljši bottom time bi tako hitro pripeljal do dolgih dekompresiskih postankov, ki pa niso del amaterskega potapljanja.
Največji problem vseh te igračk je seveda cena in zanesljivost. Osnoven odprt SCUBA sistem je relativno enostaven, poceni in se praktično ne more pokvarit (vsaj ne tako, da bi ubil potapljača).
Rbreatherji in ostale giračke pa zahtevajo dosti kompleksnejši sistem, kjer je možnosti za napako več.
Predvsem pa v amaterskem potapljanju za zabavo ni potrebe po takšnih sistemih. Ker bolj kot sama količina zraka te na globini omejuje kopičenje dušika v tkivih. Daljši bottom time bi tako hitro pripeljal do dolgih dekompresiskih postankov, ki pa niso del amaterskega potapljanja.
Brane2 ::
Saj pravim, polteoretično.
Saj če se greš rebreathing, potem namesto dušika komot dodajaš recimo helij ali kaj podobnega in si tako verjetno zmanjšaš probleme z dekompresijo...
Saj če se greš rebreathing, potem namesto dušika komot dodajaš recimo helij ali kaj podobnega in si tako verjetno zmanjšaš probleme z dekompresijo...
On the journey of life, I chose the psycho path.
St235 ::
In drastično povečaš kompleksnost računalnika, ki skrbi za mešanico in pvoečaš možnost napak.
Helij je praktično neuporaben za majhne globine, ker je prelahek in lahko praktično izpodrine kisik pri nizkem tlaku.
Tako da je treba ločit al govorimo o rekreativnem ali profesionalnem potapljanju. Za slednje je seveda uporaba rzličnih mešanic (tudi helija) nekaj normalnega, kot tudi potencialen razvoj in uporaba zaprtih sistemov. Za rekreativno potapljanje ranga 30m pa so različni plini in hight tech slab izgovor za nesrečo.
Drugače pa se helij uporablja predvsem zato, ker za razlikod od dušika ne povzroča globinske pijanosti in se hitreje izloča s čimer se zmanjšuje čas dekompresije. dihanje različnih mešanic na enem potopu naredi izračun deke zelo zelo kompliciran oziroma drag tako, da je za rekreativno potapljanje popolnoma neuporabno. Da problemih pri polnjenju flaš in tovorjenju več le teh na potop ne govorimo.
Breathing gas @ Wikipedia
Helij je praktično neuporaben za majhne globine, ker je prelahek in lahko praktično izpodrine kisik pri nizkem tlaku.
Tako da je treba ločit al govorimo o rekreativnem ali profesionalnem potapljanju. Za slednje je seveda uporaba rzličnih mešanic (tudi helija) nekaj normalnega, kot tudi potencialen razvoj in uporaba zaprtih sistemov. Za rekreativno potapljanje ranga 30m pa so različni plini in hight tech slab izgovor za nesrečo.
Drugače pa se helij uporablja predvsem zato, ker za razlikod od dušika ne povzroča globinske pijanosti in se hitreje izloča s čimer se zmanjšuje čas dekompresije. dihanje različnih mešanic na enem potopu naredi izračun deke zelo zelo kompliciran oziroma drag tako, da je za rekreativno potapljanje popolnoma neuporabno. Da problemih pri polnjenju flaš in tovorjenju več le teh na potop ne govorimo.
Breathing gas @ Wikipedia
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
Brane2 ::
Saj ni problema. Imaš pač helij in dušik. Za tiste pol litra ne bi smelo biti problem.
kar se računančniške robe tiče, jo pač narediš 5-way redundant z večinskim glasovanjem, tako kot v vesoljskih plovilih recimo.
Za tisti ubogi mikrokrmilnik to ni prekomplicirano.
kar se računančniške robe tiče, jo pač narediš 5-way redundant z večinskim glasovanjem, tako kot v vesoljskih plovilih recimo.
Za tisti ubogi mikrokrmilnik to ni prekomplicirano.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Isotropic ::
Zrak v tvojih pljučih se bo tako skrčil na 3l. Ko se boš dvignil nazaj pa se bo ponovno razširil na 6l. To je popolnoma nenevarno, ker se pljuča brez težav prilagajo volumni recimo med 1l in 7l.
orly?
potem se tudi sam skrcis za polovico (v sirino recimo) al kako? ce bi pa ves cas mel odprta usta (obrnjena dol, da te ne zalije) in se potapljal, bi bila pa druga.
s hiperventilacijo je pa problem, da zmedes senzor mozganov za co2, kar pomeni, da te lahko na lepem zmanjka (ne spomnim se sicer vec tocno, ampak nekaj takega)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Isotropic ()
St235 ::
a.) Ja volumen zraka v tvojih pljučih se prepolovi na 10 m, če se potapljaš na dah. Tvoj volumen se ne spremeni, ker tako se stiskajo samo plini. Kar se pljuč tiče je potop na 10m enako izdihu, zrak se skrči in s te tudi pljuča. popolnoma enako kot če bi izdihnil. Preberi osnovne plinske enačbe. Ali še boljše vzemi navaden balon, da napolni in potopi na 10m. Njegov volumen bo ravno pol manjši.
Če bi imel usta odprta, tudi če bi bil na glavo obrnjen bi ti s krčenjem zraka potegnilo vodo v usta. Vzemi kozarec, ga obrni na glavo in ga začni potapljat. Globje kot boš šel več vode bo v njemu, ko se boš vračal pa bo taisti zrak izpodrival vodo in bo kozarec tik pod površino spet poln zraka.
Čudež za nekatere, fizika za ostale.
b.) S hiperventilacijo spustiš nivo co2 v pljučih in mrtvem delu dihalnega aparata. Senzor za Co2 v možganih pa pustiš lepo pri miru. PReberi obrazložitev par postov višje.
Če bi imel usta odprta, tudi če bi bil na glavo obrnjen bi ti s krčenjem zraka potegnilo vodo v usta. Vzemi kozarec, ga obrni na glavo in ga začni potapljat. Globje kot boš šel več vode bo v njemu, ko se boš vračal pa bo taisti zrak izpodrival vodo in bo kozarec tik pod površino spet poln zraka.
Čudež za nekatere, fizika za ostale.
b.) S hiperventilacijo spustiš nivo co2 v pljučih in mrtvem delu dihalnega aparata. Senzor za Co2 v možganih pa pustiš lepo pri miru. PReberi obrazložitev par postov višje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
Isotropic ::
cak, plin v tvojih pljucih ne bo imel polovice volumna, ker si zaprt sistem (in sorazmerno tog, v nasprotju z balonom), razen ce se ti prsni kos tuk stisne, kar pa dvomim.
St235 ::
Kako so pljuča lahko tog sistem, če pa se pri dihanju njihov volumen ves čas spreminja?
a tebi pri vsakem izdihu stisne prsni koš? Ravno zato ima človeško telo rebra.
a tebi pri vsakem izdihu stisne prsni koš? Ravno zato ima človeško telo rebra.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
JanK ::
Zrak v tvojih pljučih se bo tako skrčil na 3l. Ko se boš dvignil nazaj pa se bo ponovno razširil na 6l. To je popolnoma nenevarno, ker se pljuča brez težav prilagajo volumni recimo med 1l in 7l.
orly?
potem se tudi sam skrcis za polovico (v sirino recimo) al kako? ce bi pa ves cas mel odprta usta (obrnjena dol, da te ne zalije) in se potapljal, bi bila pa druga.
Rly!
Stisne se (na 10 metrih na polovico volumna, na 30 metrih na cetrtino volumna) zrak v telesu: v plucih (ki se dejansko stisnejo), v usesih (kar kompenziras z dovajanjem zraka skozi evstahijevo cev), v sinusih (kar se avtomatsko kompenzira, razen ce imas sinusitis in zamasene kanale). In ja, pljuca se na rekordnih 214m globine dejansko skrcijo za faktor 22, npr., 10 litrov, na 0.45 litra. To omogoci prepona, ki se "dvgine" in v plucno votlino "potegne" za seboj prebavila in ostale notranje organe pod njo.
Ostala tkiva sestojijo iz pretezno vode, ki je pri razmerah o katerih se pogovarjamo nestisljiva in zatorej volumen ostane skoraj isti.
Na pa cisto isti - malenkost se tudi nekater tkiva skrcijo. V knjigi "Homo Delphinius" Jacques-a Mayol-a (enega izmed pionirjev globokega potapljanja na dah) je zanimiva slika, kjer mu je koza prevelika - mu kar visi s telesa. V knjigi prav tako opisuje kako se mu v globinah zrahljajo sklepi, ker se skrci hrustanec.
JanK ::
Pri rebreatherjih ni problem racunalnik - to je ze dovolj zanesljivo, tezave so s senzorji. Senzorji za kisik se starajo in jih je teba menjati. Ce se zmocijo, so tezave. Zato imajo resni rebreatherji po 3 senzorje, ki jih pred vsakim potopom kalibriras. Prakticni senzorji za CO2 pa sploh ne obstajajo!
Mimogrede: ceprav se porabi res bistveno manj plina, se vedno rabis najmanj dve jeklenki: diluent (pri manjsih globinah zrak, pri vecjih trimix) in kisik. Drugega porabljas za nadomescanje pokurjenega kisika, prvega pa za vzdrzevanje volumna zanke (volumna plina v tvojih pljucih, v ceveh in v protipljucih) pri spreminjanju globine ter za zmanjsevanje parcialnega tlaka kisika, ko je to potrebno. Kar zelim povedati je, da ne gre samo za en liter helija, ampak vec. Se vedno pa je cena plinov za rebreather bistveno nizja za enak potop, kot za odprti sistem in, ce se dosti potapljas na velike globine (kjer rabis helij), se navkljub ceni reda velikosti 5000 EUR za rebreather zacne le-ta splacati.
Pri zaprtosistemskih rebreatherjih so no-decompression-limits praviloma bistveno daljsi in dekompresijski postanki bistveno krajsi, kot pri odprtem ali polzaprtem sistemu. Glavna ideja rebreatherja je namrec tudi ta, da si med samim potopom menjas mesanico plinov tako, da je blizu idealne. Ponavadi se ljudje potapljajo s parcialnim tlakom kisika okoli 1.2, 1.3 bara, ne glede na globino, pri cemer se absorbira bistveno manj dusika. Dodatna prednost je, da tudi za samo dekompresijo ne rabis dodatnih jeklenk, ker imas optimalen dekompresijski plin ze kar kot del sistema.
Rebreatherski racunalniki za trimix pa niso nic posebnega, celo open source racunalnik lahko dobis, kjer lahko sam stelas program in algoritem po katerem ti racuna dekompresijo, ce seveda ves kaj pocnes
Mimogrede: ceprav se porabi res bistveno manj plina, se vedno rabis najmanj dve jeklenki: diluent (pri manjsih globinah zrak, pri vecjih trimix) in kisik. Drugega porabljas za nadomescanje pokurjenega kisika, prvega pa za vzdrzevanje volumna zanke (volumna plina v tvojih pljucih, v ceveh in v protipljucih) pri spreminjanju globine ter za zmanjsevanje parcialnega tlaka kisika, ko je to potrebno. Kar zelim povedati je, da ne gre samo za en liter helija, ampak vec. Se vedno pa je cena plinov za rebreather bistveno nizja za enak potop, kot za odprti sistem in, ce se dosti potapljas na velike globine (kjer rabis helij), se navkljub ceni reda velikosti 5000 EUR za rebreather zacne le-ta splacati.
Pri zaprtosistemskih rebreatherjih so no-decompression-limits praviloma bistveno daljsi in dekompresijski postanki bistveno krajsi, kot pri odprtem ali polzaprtem sistemu. Glavna ideja rebreatherja je namrec tudi ta, da si med samim potopom menjas mesanico plinov tako, da je blizu idealne. Ponavadi se ljudje potapljajo s parcialnim tlakom kisika okoli 1.2, 1.3 bara, ne glede na globino, pri cemer se absorbira bistveno manj dusika. Dodatna prednost je, da tudi za samo dekompresijo ne rabis dodatnih jeklenk, ker imas optimalen dekompresijski plin ze kar kot del sistema.
Rebreatherski racunalniki za trimix pa niso nic posebnega, celo open source racunalnik lahko dobis, kjer lahko sam stelas program in algoritem po katerem ti racuna dekompresijo, ce seveda ves kaj pocnes
St235 ::
Se strinjam da zadeva ni bav bav ampak za praktično rekreativno rabo je to popolnoma neuporabno. Načeloma se potope dela izven deke, oziroma se to poskuša minimizirat. Glede na globino se da to dodatno regulirat z uporabo nitroxa.
Kompletna SCUBA oprema te pride okol 1000€. Tolk daš pri trimixu samo za računalnik :)
Je pa zabavno regulirat plovnost z zaprtim rebreatherjem, prvih 10 minut sem se počutil kot da sem prvič v vodi. Takrat sem šele videl kolk med potopom narediš z dihanjem.
Kompletna SCUBA oprema te pride okol 1000€. Tolk daš pri trimixu samo za računalnik :)
Je pa zabavno regulirat plovnost z zaprtim rebreatherjem, prvih 10 minut sem se počutil kot da sem prvič v vodi. Takrat sem šele videl kolk med potopom narediš z dihanjem.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Potapljanje na 2mOddelek: Loža | 7086 (5893) | JanK |
» | PotapljanjeOddelek: Loža | 7543 (6238) | perci |
» | PotapljanjeOddelek: Loža | 5052 (4424) | luksorzi |
» | [počitnice] Hrvaška - potapljanje (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 7761 (6792) | perci |
» | Tekočinsko dihanje (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 7524 (5985) | ali3n |