Vojna bi rešila krizo?

Ko je bil hitler na oblasti ni bilo problema nezaposlenih.

Če drugega niso imeli delat, so ahtali taboriščnike ali bili taboriščniki, še verjetneje.

Oboževalci Hitlerja (in Stalina) so zgleda večni.

To je bolano ja.

Pravice istospolnih partnerjev so enake kot pravice vseh drugih ljudi. No more, no less.

(Heteroseksualcem in njim se je nemogoče poročati z osebami istega spola.)

A je še kej drugega?

Ni?

Potem OK.

Nista malo offtopic > fork?

mislim formalizacija pritiskanja je tud mal outdated zadeva. pa še davk plačaš.

Teko > Nope. klik klik Fora je v tem, da se je v obeh vojnah zelo veliki del gospodarstva v državah preselil na vojaško industrijo in delali s polno paro, izdelovali so raznorazna orožja, uniforme, zdravila.. kar se seveda pozna v BDPju, saj se pod BDP štejejo VSI proizvodi (in storitve) narejene v določenem letu), tudi vojaški. Do upada (izrazitega) BDPja pride tako PO vojni. Kot vir za razlago sta obe svetovni vojni,

Ja, imaš prav, ampak predvsem glede WW2.

Namreč, pred WW2 je bila najprej velika depresija, za njo pa Rooseveltov New Deal. New Deal je (v nasprotju s prevladujočo zmoto) stvari še poslabšal oziroma podaljšal gospodarsko krizo.

Gospodarska kriza pa je v bistvu premajhna stopnja uporabe razpoložljivih resursov. Vojna industrija je prinesla vzpodbudo za povečanje izrabe teh virov.
Zato izgleda, kot da je WW2 povečala BDP. Ga je, ampak ker je bil prej (po Rooseveltovi krivdi) pač precej mizeren.
Ampak vojna industrija je drugačna od normalne. BDP se res poveča, ko izdelaš bombo. Ampak bombo razstreliš ali ti ždi v arzenalu - ekonomsko je to dead end.
'Vojni BDP' namreč vsebuje relativno malo potrošnih dobrin (od gospodinjskih ipd aparatov do avtov in hiš) oziroma (še pomembneje), malo investicij v proizvodnjo teh potrošnih dobrin.

Zato tak upad BDPja po vojni - vmes je bil visok, ker so naveliko štancali tanke, bombe in letala - po zmagi pa so oborožene sile preklicale večino nakupov oborožitve. Za preusmeritev na civilne potrošne dobrine pa je bil potreben čas, ker prej ni bilo dovolj investiranja v tovrstno proizvodnjo.
Če greš za svojevrstno ilustracijo naprimer gledat, kdaj so se pojavili prvi modeli najbolj znanih klasičnih ameriških povojnih avtov (od chevyjev do t-birda in corvette), je bilo to šele sredi 50ih let. Prej so delali modele na osnovi oblik začetka 40ih let. Prva 'taprava' oblika Chevroleta Bel Air je bila letnik '53, takrat je nastala tudi Corvette, prvi Ford Thunderbird pa šele 1955.
Takrat je ameriško gospodarstvo in proizvodnja potrošnih dobrin šele zares okrevalo po depresiji+New Dealu ter vojni.