Avto na plin- podatki, izkušnje...

Tudi Wikipedia ima dobre podatke:
CNG ima volumensko gledano le 25% energetske gostote dizla. Zato manjši dometi ali pa ogromni tanki :)

LNG - utekočinjen CNG, utekočinjenje možno le z ohladitvijo, bolje rečeno zamrznitvijo od -120C do -170C KLIK, kar bi pomenilo, da moraš s sabo voziti en velik hladilnik :(

To je cena za samo elektriko, brez stroškov dobave-omrežnino. Ti pa so vsaj taki, kot je cena za elektriko.
Pa računaj še priklopno moč. Pa mogoče še to, da ne boš mogel vedno tankat za časa nižje tarife...

Hmmm, sm se zdele pozabaval z njihovim kalkulatorjem, pa bo zgleda kr držalo tole. Če dam gospodinjski odjem, mi za 500kWh po nižji tarifi ob 10kW priključni moči, plus vse ostale pritikline, naračuna 48,41 EUR oz švoh 10 centov/kWh. Nižja priključna moč zadevo poceni za kakih 10%, višja pa še podraži za kakih 15%

Tole je šoker in celo sliko kr korenitno spremeni. 10 EUR tako zadostuje le še za dobrih 100kWh. Ob omenjenih pesimističnih 400Wh/km je to le še mizernih 250 km dosega za električno Pando. Ob dokaj optimističnih 200Wh/km se doseg seveda dvigne na 500km. Realno je pa nekje vmes. Brane, hvala.

http://www.brc.co.rs/cms/fastness.php
Še enkrat una srbska stran z podatki o prihranku k se furaš na CNG.
step2enwolf tam je lepo napisano da se cng prodaja v kg.

Valvoline - a bi prosim bral POZORNO. CNG že ves čas vsi pravimo, da se prodaja v KG. Samo za primerjavo, so na strani Erdgasfahrzeuge.de preračunali, koliko je to na liter. Zato je vrednost v oklepaju!

Se mi je zdelo, da bo neka taka štala z nastavki, ko sem letos poskušal pomagati nekemu Nemcu. Moj nastavek ni ustrezal, njegov tudi ne in sem pomislil, da bi znal to biti problem, če nimajo enega standarda po vsej Evropi.

Ker se je butasto vozit okoli z bencinom za 1,46 eura, medtem ko je plin cenejši kot pri nas (cene variirajo od 45- 65 centov),ampak ker nimaš nastavka, ne moreš tankat

V tem jaz vidim pač le še en argument proti LPG. Ne vem kako se vam enim še da s tem LPGjem zezat... (no ja, vsak mora imeti en hobi, očitno)

Jaz vidim samo protiargumente proti dizlom - namreč kljub vsem filtrom še vedno nabolj onesnažujejo okolje. LPG in bencin sta mnogo bolj čista napram dizlu.
Sem zato, da se v mestih prepove dizelska vozila (tako kot na japonskem).

Ker se je butasto vozit okoli z bencinom za 1,46 eura, medtem ko je plin cenejši kot pri nas (cene variirajo od 45- 65 centov),ampak ker nimaš nastavka, ne moreš tankat

V tem jaz vidim pač le še en argument proti LPG. Ne vem kako se vam enim še da s tem LPGjem zezat... (no ja, vsak mora imeti en hobi, očitno)

Jaz vidim samo protiargumente proti dizlom - namreč kljub vsem filtrom še vedno nabolj onesnažujejo okolje. LPG in bencin sta mnogo bolj čista napram dizlu.
Sem zato, da se v mestih prepove dizelska vozila (tako kot na japonskem).

Spet neutemeljenih ekoloških pridiganj.
Smo že ugotovil da dizel izpušča precej manj CO2 kot bencin ali plin. V prostem teku je razlika ogromna. Tisti prašni(ne vem kakšni) delci so posledica same nafte,ne pa dizel motorja.

Nebivedu:

Sem zato, da se v mestih prepove dizelska vozila (tako kot na japonskem).

Če bo to hkrati veljalo tudi za vse avtobuse, tovornjake in delovne stroje - podpišem kjub temu da se sam furam na dizl.
Če pa ciljaš samo na osebna vozila, je pa to samo prazna politika.

@nebivedu
Kaj pa bencinarji z zanič katalizatorji? Ogromno le teh. Kaj pa misliš, da izpuh dokler se ne ogreje katalizator na delovno temperaturo?...

To ogrevanje je problem tako bencinarjev kot dizlov in posledično tudi LPG, ker mrzu motor in LPG ne grejo skup. Mogoče bi CNG bil kej v ospredju ampak tut on pozna pojem nepopolnega izgorevanja - problem monoksidov ostaja.

Predno se ICE motor segreje na delovno temperaturo in ogreje tut vse pritikline in filtre preteče precej minut, tut 15 v primeru večjega dizla. V tem času v atmosfero uide precej svinjarije, ki se kasneje, ko je motor vroč, uspešno filtrira. Ta ogrevalni čas pa je v večini primerov porabljen ravno v mestih oz v gosto naseljenih predelih.

To je pravzaprav argument v plus električnemu pogonu v mestih. Tut če se elektriko dela s kurjenjem bencina - filtri na elektrarni so vsaj ves čas segreti in delajo kot je treba.

M-XXXX, nič novega, ker ogrevanje direktno na elektriko je ekološko in finančno najbolj potratno, s tem da močno dvomim, da dobiš na koncu ven 25%, mislim, da se končni izkoristek giblje okoli tretjine - ampak ok, naj bo.
Če imaš pravilno izvedeno ogrevanje s toplotno črpalko, ki ima grelno število nad 3 (vrhunske pa v povprečnih pogojih tudi 4.5-5), lahko splošni termični izkoristek dvigneš nad 100%. So vam to varianto tudi razložili ?



W1: japonci takšno prepoved že imajo, prav tako Rim. Se pa takoj podpišem spodaj.

jan01: dizel rabi neprimerno več časa, da se ogreje, napram bencinarju. Vozim oboje in bencinc je neglede na vreme topel praktično v roku 1-2 minut, medtem ko dizelaš rabi cca 5 minut. Časi ohlajanja so pri obej približno enaki, mogoče se bencinc ohladi malenkost hitreje.

ponavadi je tako, da je oboje, motor in katalizator/dpf na delovni temperaturi v približno istem času.

M-XXXX, nič novega, ker ogrevanje direktno na elektriko je ekološko in finančno najbolj potratno, s tem da močno dvomim, da dobiš na koncu ven 25%, mislim, da se končni izkoristek giblje okoli tretjine - ampak ok, naj bo.

Kot sem rekel so številke na približno (+-5%) si nisem na pamet zapomnil. Gre pa se izkoristek od črpanja nafte do končnega gretja (od transporta, do izgub pri uporabi električnega omrežja). "Uporabljena" pa je bila termoelektrarna z okoli 35% izkoristkom (nekaj takega, kot naj bi bile Slovenske).

Nič se nismo o termičnih črpalkah pogovarjali, prav tako nas odvečna toplota v elektrarni ni zanimala.

Enako velja za dizle - filter trdih delcev se mora ravno tako segreti in ker to traja dlje kot pri bencinarju do takrat spušča vse v okolje.

Bi pa blo zanimljivo videt kk bo zgledalo čeb vse extrem mašine(tovornjaki,ladje,gradbena mehanizacija....) lavfal na bencin z porabo 100+ litrov na 100km(oz na uro).Kaj bi se zgodilo z cenami goriv in zaloge nafte.

Bi bilo pa zanimivo videti pri nas vse kamione in avtobuse predelane na plin. Poceni vožnja in zelo malo onesnaževanja proti dizlu.

Pozna kdo oceno koliko k onesnaženju v Ljubljani prispevajo diesel avtomobili in koliko mestni avtobusi ter dostavni tovornjaki?
Avtobusi na plis se mi na prvo žogo zdijo no-brainer. Mali strošek in velik profit.

Ameriški tanki (abrams M1A2) so recimo že predelani na plin in delajo brez problemov.

???
Tole pa prvič slišim. In se mi ne zdi prav verjetno.

Abrams nima batnega motorja, ampak turboosni motor. Podobno kot moderni (no, že ene 40 let+) helikopterji, le da tam turbina poganja helikopterjev rotor, pri tanku pač pogosko os.
Podrobnosti: Wiki: Turboshaft

Motor od Ambramsa naj bi sicer lahko prebavil več vrst goriva (bencin, dizel, kerozin za reaktivce), ampak LPG med njimi ni naveden, če gledamo vnos v Wikipedii in stran proizvajalca

Verjetno tvoja trditev izhaja iz izraza 'gas turbine', s katerim se pogosto označuje Abramsov motor, pa si ga napačno razumel, 'Nebivedu' (hehe)

Ameriški tanki (abrams M1A2) so recimo že predelani na plin in delajo brez problemov.

???
Tole pa prvič slišim. In se mi ne zdi prav verjetno.

Abrams nima batnega motorja, ampak turboosni motor. Podobno kot moderni (no, že ene 40 let+) helikopterji, le da tam turbina poganja helikopterjev rotor, pri tanku pač pogosko os.
Podrobnosti: Wiki: Turboshaft

Motor od Ambramsa naj bi sicer lahko prebavil več vrst goriva (bencin, dizel, kerozin za reaktivce), ampak LPG med njimi ni naveden, če gledamo vnos v Wikipedii in stran proizvajalca

Verjetno tvoja trditev izhaja iz izraza 'gas turbine' (plinska turbina), s katerim se pogosto označuje tip motorjev, ki ga ima Abrams, pa si ga napačno razumel, 'Nebivedu' (hehe)

Valvoline,
1. Ladje delajo na mazut, da slučajno ne boš preveč iskal (sem zanalašč napisal, ker sem vedel, da nimaš pojma)
2. Gradbena mehanizacija v mestih mora delati pod določeno vrednostjo decibelov (zakonsko - tudi pri nas) in ker mašine na plin delujejo mnogo bolj tiho kot dizli, že nekaj časa delajo te zadeve na plin, hkrati pa še manj onesnažujejo. Sicer pa si malo poišči, sej znaš uporabljat googla.

Na kaj dela velika večina viličarjev (poleg električnih)?



Username,
ker abrams prebavi bencin brez problemov, ga sedaj filajo z plinom (samo drugačni tanki za gorivo) in zadeva deluje - to delajo že nekaj časa, še posebej v puščavah, kjer nimajo problemov s hladnim vžigom (pa s plinom tudi ne).

Ne bo držalo,90% je na NAFTO,ti mal pogoglaj. Sicer je mazut zelo podobn po sestavi in kalorično vrednost tako nafti,dizel motor bi kamot prežvečil mazuta čeb blo dovolj predgretja dab se mazut fajn utekočil,ker je preveč gost. Kar se tiče gradbene mehanizacije nikjer še nisem vidu kšnga stroja na plin (ne vem če je v širši EU kaj drugače,zelo dvomim).Tu pa tam vidiš kšnga viličarja manjše nosilnosti na plin in to je to.

Na hitro. MS Independance,edn med najnovejših cruizer-jev.
Independence of the Seas @ Wikipedia
Poglej-propulsion.
Viličarji so povečini električni za znotraj zaprtih stavb,dizel od zunaj.

Eni s svojimi komentarji izražate očitno neznanje poljudnoznanstvene angleščine, drugi pa poleg tega še nesposobnost analitičnega razmišljanja.

Da razčistimo z viličarji - tisti za kontinuirano uporabo, npr. v špediciji, so v veliki večini plinski in spadajo do razreda 3.5T. Viličarji tega razreda za uporabo v industriji so povečini električni, tisti, ki delujejo v zaprtih prostorih pa obvezno električni. Težji viličarji, do 7.5T so večinoma dizelaši, novega dizla pa zelo težko kupiš, ker se prodajajo pravzaprav samo še plinsko gnani. Nad 7.5T so dizli, jih je pa izredno malo, tako da niso omembe vredni.

Gradbena mehanizacija, predvsem novi minibagri, bobcat-i in podobna masovno uporabljana gradbena mehanizacija je plinsko gnana, večji bagri goseničarji so dizli. Jih je pa, zopet, zelo malo in niso omembe vredni.


Ladje delujejo na mazut oz. D1 iz preprostega razloga, ker je poceni, ker je priročen, ker ima zelo visoko kalorično vrednost in ker - najpomembnejša lastnost - gori zelo počasi -> to omogoča ladijskim agregatom, da se sučejo po polžje (60-100 obr/min), kar je primerno za pogon ladijskih vijakov brez reduktorjev.

Tanki, konkretno ste dali v zobe A1M2 Abrams-a, delajo primarno na dizel, ker jih žene plinski turbogredni motor oz. turbina. Dizlu zelo sorodna župa je kerozin oz. JET-A1, ki ga tanki tudi brez problema prebavijo, kar je priročno predvsem s stališča logistike.
Plinske turbine prav tako prebavijo navadni 95, raje pa 100LL letalski bencin, le da je delovanje časovno omejeno zaradi višjih temperatur zgorevanja - to je uporabno za turbopropelerska letala, če pristanejo na letališču, kjer nimajo JET-A1, da lahko natočijo 100LL in odletijo dalje, če je sila.
Plinske turbine prav tako prebavijo LPG in CNG -> turbina že tako ali tako gorivo neglede na vrsto, najprej upari in ga v plinskem stanju dovaja v komoro, kjer zgoreva -> plina tako ni treba posebej uparjati oz. se ravno tako upari v za to namenjeni inštalaciji, gori pa kot vsako drugo fosilno gorivo. Problem je samo v logistiki in shranjevanju.

s plinom prides dlje za isto ceno :) razen ce je predalec benzinska

Jst bi na tvojem mestu kupil kak bifuel saab ali subaru. Saab z ogromno opreme in predelan na plin je zelo dobra investicija. Subaru pa še za pozimi s svojim odličnim 4kolesnim pogonom.

4K + predelava.
Sem našel eno 5-ko pa Saaba, že predelana za 5.500EUR.

Malo je škoda, ker so to vse avti s precej konji in je zavarovanje občutno višje, kot pri mojem trenutnem avtu. Ampak to je pač treb vzeti v zakup...

Kilometri so okoli 200k pri takih avtih, ampak to ne bi smelo biti problematično, če je avto dobro vzdrževan.

POZOR! Niso vsi motorji primerni za nadgradnjo na LPG. Pred nakupom obvezno preveriti ali obstaja plinska napeljava za dotični motor!!

Tovarniški bi-fuel so pretežno CNG (ki ga pri nas ni).

So se pa sedaj pojavili tudi LPG. Poleg Subaruja tudi VW Golf. A to niso lastne "tovarniške" izdelave, temveč naknadne predelave s kiti, ki se jih tudi sicer dobi na prostem tržišču (ponavadi za veliko manjše denarce).
Glej nazaj, smo že o tem.

Mamun - pri tvojih letnih kilometrih, predelava na plin ni posebej smiselna. Glede na starost vozila (beri ceno) v katerega želiš vgraditi plinsko napeljavo (LPG komlet cca 1 000 - 2 000 EUR) je pa to že na pol "totalka". Oba parametra tako govorita proti takšnemu nakupu.

Limuzine zgornjega razreda tudi pomenijo do 3x in višje cene za vsak delček, ki se pokvari oz. razbije. Sam bi šel korak ali pol nižje: Mazda6, Accord, Avensis, Škoda Superb... kar si očitno tudi sam pripravljen storiti, glede nato, da govoriš o Saabih in Subarujih.

Saab bolj odsvetujem, kot ne. Drago preoblečen Opel, z navitimi GM ali Fiatovimi motorji. Ker je t.i. premium znamka, bodo tudi deli imeli premium ceno (če nimaš sreče in je delček identičen Opel-ovem oz. Fiatovem).
Subaru je prav tako "premium" in enako boleha za predragimi rezervnimi deli in prekleto tanko servisno mrežo, a boljšo od Saabove.

Če si ljubitelj in samošraufač, sam svoj mojster, potem je vseeno. Glavno, da šariš po drobovju vozila, ki ga ljubiš.. tudi seksaš ne ravno (z veseljem), če gre za grdulo, ane?

Čisto konkretno sem tole gledal
http://www.avto.net/_AVTO/ad.asp?ID=305...
http://www.avto.net/_AVTO/ad.asp?ID=288...

Ste2en Wolf, 30.000km letno ni smiselno za plin?
Kako je v primeru, ko je plin že vgrajen, kot je pri teh dveh zgornjih?

Step2en wolf, to kar trdiš, ni res.

Če si ti plinsko napeljavo montiraš v en avto, jo lahko ob prodaji vzameš ven in montiraš v drugega, ki si ga kupil. Torej to ni naku, ki se nebi splačal. Vse se da prenesti tudi na drug avto.

Glede bolehanja in o crkovanju.
Niti subaru niti saab nista tok pokvarljiva kot vag grupa (audi, vw, seat, škoda), pa vsi hvalijo vag grupo (moje mišljenje pa je - enkrat kmetavz z golfom, vedno kmetavz z golfom).

Cene servisov za subaruja so nizke v primerjavi z audijevimi, servisna mreža dovolj dobra in na splošno subaru zelo malokrat crkne, vsaj kolikor jih jaz poznam (lastnik subaruja kr nekaj let, menjal znamko samo zato, ker nimajo bolj terenskega modela - mi bolj odgovarjajo terenci). Z avtom delaš res lahko ko svinja z mehom, pa še kar deluje. Edina slaba stran je bil pleh, ki je zelo hitro začel gniti. Samo to se je sedaj tudi poštimalo.

Cene servisov saaba so malo višje, še vedno pa ne previsoke. Bencinarji nimajo nobenega fiatovega motorja, imajo pa VM-jeve. Ti motorji na splošno niso slabi, ob rednem servisiranju zdržijo dolge kilometre in ne crkujejo tako pogosto kot dizelski VM-jevi. Nekateri 2.3 so tudi VM, večina jih je pa lastne proizvodnje (aero model). Je pa to vsekakor en izmed najbolj varnih avtomobilov, in če si veliko na cesti, se splača imeti varen avto.

Mamun, od teh dveh, ki si jih ti dal gor, definitivno saaba.

atep2en wolf propagira smrdljivega dizla, za večje kilometraže, pa danes vsi vemo, da moraš na dizlu veliko preje delat generalke kot na bencinarju. (večja kompresija, večje temperature, večji pritiski in slabši materiali zaradi šparanja - zadeva kr hitro gre v k***c).

Splača se plin v vsakem primeru, še posebej, če delaš veliko kilometrov.