» »

Bela, zelena in modra soba

Bela, zelena in modra soba

««
19 / 87
»»

nevone ::

>Ne spreminja se zavest, spreminja se substrat!

Zavest potrebuje substrat za svoje delovanje. In če se spreminja substrat, potem se lahko spreminja tudi zavest.

Konec koncev je zavest nastala z evolucijo. Kako je potem možno, da je od svojega nastanka naprej nespremenljiva? Kaj določa, da je nek del substrata zavest, in se zato ne more/sme spreminjati. Mislim, na zavest, ki jo poznamo danes. Ne na tisto, ki bi jo mi naredili, in kjer bi mi odločali o tem, ali se lahko spreminja ali ne.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Thomas ::

Nimaš prav nevone.

Zavest se spreminja toliko, kot število 2014. Če se nekoliko spremeni, že ni več število 2014. Ali pa program. Lahko sicer izvedbeno kaj popraviš, lahko izboljšaš substrat, lahko bi naredili zavest celo bolj bistro ... kot lahko tudi število 2014 zapišemo na več načinov in v večih substratih ... ampak zavest je tisti transmem, s katerim jest ne bi prav veliko prčkal. To zgubimo, vse zgubimo.

nevone ::

Se pravi je zavest samo informacija, informacijo pa ne moreš evoluirat, ker takoj dobiš drugo informacijo, ki ni več enaka in lahko pomeni čisto nekaj drugega. To pomeni da zavest ne razumemo, kot nek organ, z določeno funkcijo, ampak kot posledico delovanja nekega organa (možganov). Se pravi zavest ne moremo enačiti z očesom, ampak z vidom. Vid (in ne oko) je posledica delovanja očesa in možganov. Se pravi zavest lahko enačimo z vidom in ne z očesom.

Potem se strinjam. Ker vid ne more evoluirat, je samo posledica delovanja organov, ki pa lahko evoluirajo, tudi zavest ne more evoluirat, ampak evoluirajo možgani (substrat).

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

ThePlayer ::

>"Jest bi pa reku da JAZ ni program, ampak je JAZ samo en info (sicer zelo dragocen), ki so ga "pogruntali" (zevoluirali) vsi programi oziroma procesi v možganih."

To sem nekaj časa nazaj napisal v Chats-ih in sem mislil točno to, kar pravi post zgoraj nevone. In bolj kot razmišljam bolj se mi zdi, da zavest, definirana kot zavedanje samega sebe, dejansko ni nič drugega kot informacija. Ena taka ugotovitev, ki je prišla ob strani, z razvijanjem substrata (=sposobnostjo dojemanja).

.:joco:. ::

JAZ se začne nekako takole:
- Aha! Če se dotaknem tukaj, nekaj začutim, če pa tukaj, pa ne. (skozi mesce/leta se naučiš da je prvo tvoja roka... drugo pa roka nekoga drugega)
- Počasi ločiš zunanjost od sebe
- Aha, moje ime je xxxx
- Aha, obstajajo tudi drugi osebki, ki slišijo na svoje ime in so različni od mene
- ...

Tako se v prvih letih ta EGO nafila in izpili in to JAZ-a definira kot JAZ.
O tem pravzaprav dosti ne razmišljaš več kasneje in postane samoumevno.
Tako kot postane samoumevno, da je potrebno stisnit sklopko, preden prestaviš iz druge v tretjo.
Zato je znano, da je v prvih 7 letih, ko se učiš JAZ-a zelo pomembna vzgoja. Otroci, ki so imeli zaradi nepravilnih okoliščin nepravilno nafilan ta JAZ imajo probleme celo življenje.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

ThePlayer ::

A smo potem prišli do tega, da vendarle obstajajo drugačna stanja zavesti?

Thomas ::

Ne, ne. Tuki se jest z jocom ne strinjam. V človeških možganih obstaja prav ena posebnost. Celice, ki se opazujejo. Takorekoč vezje, na katerem je šele mogoče izvajati self reference, potem ko se ga naučimo. Brez tega (ali česa ustreznega) prvoosebne zavesti najverjetneje sploh ne more biti. Samo naučenje, tole sem pa jest, je najbrž bistveno premalo, za prvoosebno izkušnjo zavesti.

Samo tole jest ne govorim ex catedra, jasno.

OwcA ::

Hipotetično, kaj je minus izključno priučene zavesti? Če je zavest evolucijsko gledano prednost, potem bi bila priučena zavest precej logična razlaga, tako kot mama levinja nauči svoje maldiče loviti, tako mama človekinja ;) nauči svoje zavedati se, ker to recimo izboljša njihove možnosti za uspon po družbeni lestvici.

AIi (pravzaprav kar Turingov stroj v splošnem) tudi ne zahteva posebne strojne opreme.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()

Thomas ::

Globoko vprašanje zahteva globok odgovor. No, včasih je zadosti celo plitvejši odgovor, kot je bilo vprašanje.

Kolikor jest razumem, OwcA sprašuje naslednje: A ni Turingova mašina zadost, da nastane tudi zavest?.

1 - JE.

2 - Če pri praktičnem uresničevanju posameznih TM, ne koristiš raznih "hardware bližnjic", pač pa delaš le z GP T mašino, rataš star, preden kej zevoluira. Takorekoč - "sej gre brez posebnega RAMa za cache za procesor, ampak kruta fizikalna realnost daje prednost realizacijam z vendarle hitrejšim cache RAMom". Možgani ljudi imajo celkup enih takih zgodovinskosti.

3 - Lahko pa to zdej uploadaš brez specialnega wetwarea, jasno. Na GP mašino.

ajin ::

Kaksna je bil prva definicija kaj sploh zavest je ? Kako nastane ta obcutek enosti, celote, jaz, ( pogled skozi v mikrosvet, kjer imamo opravka z vsemi lastnostmi valovanj/delec)?

Nekdo je rekel:

ne morš bit v 3 telesih hkrati. Na zunaj že, ampak duša oziroma samozavedanje ne more bit naenkrat na dveh, treh mestih. ZAkaj ne, kaj pa superpozicija?


Primer eksperimenta:

Osebo so priklopili na aparat, in mu rekli da naj opazuje nek predmet katerega so mu dali, da ga opazuje. Pokazalo se je, da so se dolocena mesta na mozganih zasvetili. Torej tisti deli ki opravljajo funkcijo vida, prepoznavanja barve oblike itd. Po koncanem merjenju so zahtevali od osebe naj si ta isti objekt zamisli. Zgodilo se je da so se ista mesta na mozganih zasvetila, kar pomeni da mozgani ne delajo razlike med videnjem objekta v zunanjosti in videnja, zaznavanja v notranjosti. Ali torej mi ustvarjamo svojo resnicnost? Kvatna mehanika ima dosti reci o tem ; saj govori o verjetnostih, kajti vse gre za nihanje, obstajajo neskoncne moznosti, recimo ko ne gledamo(observe) delca/valovanje, se obnasa kot nihanje torej verjetnost, takoj ko ga pogledamo (observe) se obnasa kot delec. Delec ki mislimo da obstaja v trdnem stanju, v resnici obstaja v tako imenovani superpoziciji; "spread out wave of possible locations" in je v vseh hkrati/naenkrat, in takoj ko jih "observe" se zlijejo v samo eno možnopozicijo/lokacijo. SUperpozija pomeni da, delci so lahko na dveh ali vec moznih mestih/ ali stanjih hkrati. Torej izbira/odločitev je tista, ki uravnana naša izkustva in doživetja; opazovalec!

"It occurs when an object simultaneously "possesses" two or more values for an observable quantity".

In opazovalec je tisti ki odloca kaj bo videl, torej izbere eno izmed moznih realnosti/pozicij!

Ali je potem mozno da je opazovalec/jaz Samo nihanje, ena izmed lastnosti nihanja, skozi katerega pa delujejo vsa mozna valovanja, v vseh moznih stanjih, in lokacijah, in le ta dolocajo manifestacijo realnosti, ali tok dogodkov, in s tem skladno ustvarja "prihodnost?

Nevem!"

p.S: barve, ali ne vemo kaj so barve?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ajin ()

Thomas ::

> barve, ali ne vemo kaj so barve?

Seveda vemo. To je interpretacija tistega, kar kot output dajo tri pasme čepkov. Takorekoč racionalizacija videnega skozi RGB čepke.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

ajin ::

elektromagnetno valovanje, preden pride do pasme treh cepkov. hehe.

Thomas ::

Ne, ne. Elektromagnetno valovanje, katero mi z očmi detektiramo, se razlikuje samo po valovni dočžini/frekvenci.

"Barvni razredi", so samo posledica RGB čepkov v naših očeh. Nekateri ljudje imajo pa štiri pasme čepkov in potem posledično razdelijo barve v glavi drugače. Bolj pestro.

Totalni farbenblinti pa fenomena barv ne poznajo, njihov svet je v odtenkih sive.

Nekateri raki imajo celo 10 bazne barve.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

waLkeR^! ::

in kolk čepkov bodo videvali klonovi? več kot mi vsi ?:D
Don't annoy me. I can be really really strange.

_marko ::

->in kolk čepkov bodo videvali klonovi? več kot mi vsi ?

Identičen klon ni klon, ampak si to ti. Torej boš ti imel enako čepkov kot pred kloniranjem.
Ma, preberi si temo, ker tako neboš nikamor prišel.
Tvoje vprašanje pa tud ni na nivoju.

Rade volje ti odgovorim na vsa vprašanja, samo preberi temo prej.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

gzibret ::

> in kolk čepkov bodo videvali klonovi?

For Your Information - s čepki zaznavamo barve. Čepki so v mrežnici (v očeh torej). Isto, kot imaš pri fotoaparatu - več vrst senzorjev, vsak narejen za detekcijo določenega spektra.

Čepke vidiš le pod mikrosokopom.

p.s. - osnovnošolska biologija.
Vse je za neki dobr!

ajin ::

samo govorili smo o zavesti, jaz sem samo popravil! NAdaljujmo, temo zavesti!

snow ::

En od indicev za zavedanje naj bi bila prepoznava sebe v zrcalu?
Glej tega robota: http://dsc.discovery.com/news/briefs/20051219/awarerobot_tec.html?source=rss

Hm.. no če mu pokažeš kakšen stari video mu najbrž nebi bilo več jasno... razen če nima dovolj spomina?

No saj tudi če se jaz nebi spomnil da so me snemali in potem gledal nek svoj posnetek v katerem gledam direkt v kamero, nebi bil ziher ali sem to jaz...
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Valentin ::

Jaz bi raje rekel temu prepoznavanje ogledala. Osnovni algoritem za kaj takega se mi ne zdi kakšna posebna znanost. Naprimer, robot se premika pred ogledalom in analizira slike, ki jih dobiva. Ko ugotovi, da so le-te smerno in časovno usklajene z njegovim premikanjem, je naloga opravljena...

No ja, sicer je pa verjetno kakšen podoben algoritem tudi v naših možganih.

Thomas ::

Da se ti prepoznaš, moraš imeti koncept sebe, ločen od koncepta drugega.

Da se v ogledalu (ne) prepoznaš, je le indic na zavest, ni že kar dokaz.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

nicnevem ::

Vključevanje sebe v simulacijo sveta, ki jo izvajaš, IMO še ni dovolj za zavest. To prepoznavanje v ogledalu pa seveda daleč od tega.

Morda ste imeli kdaj situacijo, ko je kdo opisoval neko dogajanje v katerega ste bili vključeni tudi sami, in ste to pripoved spremljali z neke distance...zavedali ste se, da ste tista opisovana oseba vi, samo bolj tako nekako, kot se zavedate drugih oseb. Potem pa recimo pripovedovalec reče nekaj v smislu: "..in zdajle boš moral it v klet po vino!", vi pa: "Kdo..jaz! Aha!". Kot bi preskočila iskra se znajdete v opisovani osebi. Hmm..mal težko opisat. Upam da razumete, kaj mislim...

Če bi tisti robot (ali kak prihodnji) simuliral svojo malenkost bi mu še vedno manjkal ta "preskok iskrice" do tega, čemur pravimo samozavedanje. V principu je pa seveda možna tudi implementacija tega.

nicnevem ::

Hmm..človeški možgani so stroj za poganjanje simulacij. Tipkanja, hoje, zapeljevanja, vrtenja Zemlje, mrzlega vetra, ki boža temozeleno pšenično polje...

Kaj bi se zgodilo, če bi uspeli simulirati sebe?

Nekaj težav je z računsko močjo ter samimi informacijami potrebnimi za modeliranje, ampak če pustimo to ob strani. Bi s tem ustvarili še eno zavest?

Just a thought.. :)

gzibret ::

> Kaj bi se zgodilo, če bi uspeli simulirati sebe?

Sej imaš tega polno. Pri razcepljenih osebah npr. Kako se že temu reče? Shizofrenija? Ko "pacient" simulira več oseb. Enkrat je Janez, drugič Micka, tretjič Poldi.

Večina resoursov se deli, parameti pa so zapečeni vsak v svojem delu možgan. IMO
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

bili_39 ::

Kaj bi se zgodilo, če bi uspeli simulirati sebe?


Ko sanjaš, pravzaprav simuliraš sebe (in okolico).

Zelo pogosto torej

nicnevem ::

@gzibret
> Kako se že temu reče?

Mislim da "Multiple personality Disorder". Vendar v tem primeru posamezna oseba (Micka, Janez..) prevzame krmilo, medtem ko ostale počivajo. Sam sem imel bolj v mislih zavestno konstrukcijo še ene svoje instance. Da torej tečeta simultano obe na enih možganih in opazujeta druga drugo...morda celo pogovarjata. Fantaziram, ja. :)

Je pa tole morda pomembno vprašanje če pogledaš z nekega drugega zornega kota... *

@bili_39
> Ko sanjaš, pravzaprav simuliraš sebe (in okolico).

Hmm..meni se zdi dokaj podobno simulaciji sebe ko sem buden. Ne obstaja dve instanci mene hkrati, kar bi si jaz želel.

* Miselni poskus malo priredimo na simulacijo človeka, ki jo izvaja neka umetna inteligenca. Če je razmišljanje = simulacija, bi verjetno za določitev svojih prihodnjih dejanj AI morala vključiti v svoja razmišljanja tudi ljudi.

Kako podrobna bi morala biti simulacija, da bi AI določila, kaj si neka oseba želi? Če mora biti nujno tako podrobna, da se v njej pojavi zavest, in če AI preigrava razne scenarije s to zavestjo (med katerimi zagotovo niso vsi nebeško lepi), zna to predstavljati veliko sitnost -> veliko negativne qualie.

Hmm...

OwcA ::

Kaj bi se zgodilo, če bi uspeli simulirati sebe?

Saj se. Ves čas.
Vsa odločanja so simulacije v katerih vsaj neposredno nastopamo tudi samo. Torej ustvarimo navidezno instanco sebe, jo postavimo v nek potencialen scenarij in izračunamo kaj se bo zgodilo. Če gledamo časovni interval, si lahko brez težav zamislimo tudi situacijo, kjer imamo več takšnih instanc (vprašanje sicer, če so vse enako natančne/podrobne) v različnih scenarijih.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

nicnevem ::

Simuliranje sebe, kot ga omenjaš je preigravanje različnih situacij s svojo _zelo_ poenostavljeno podobo, kot nekakšno lutko, ki skoraj zagotovo ni sposobna samozavedanja. Kaj pa če bi tej simulaciji lahko zelo povečali resolucijo?

Sam si to predstavljam nekako takole: razmišljam kam bom šel jutri na sprehod. Kmalu sem mi "pred očmi" pojavi gozdnat hribček, poleg njega pot, na njej neka temna podoba, ki se počasi premika...predstavlja pač mene, vendar bolj medlo. Zaradi več razlogov to ne more biti kakšna podrobna fizikalna simulacija. Je bolj takšna, kot jo uporabljajo igre.

Kaj pa če bi bila..."s kostmi in krvjo" ? Tista medla podoba bi zaživela, imela "a mind of its own"...

Ne vem če ima tole kak smisel, niti če je sploh vredno kakorkoli o tem debatirati. Mi je pač enkrat prišlo na misel, pa imam ravno nekaj čas...

Zdi se mi zanimiva možnost za kako prihodnjo igrico, ki bi se je bili zmožni igrati s svojimi povečanimi umskimi sposobnostmi.
:)

Thomas ::

Po moje ima smisel. Pustimo pri miru SL2- folk, itak ga to samo jezi ali zabava ali na smrt dolgočasi! Karkoli že.

Mene ne, ti bom odgovoril, kaj moja malenkost mislim.

Če bi jaz imel kakšnih par deset več IQ pik, potem bi lahko napisal excel macro, ki bi popravljal samega sebe in se to popravljanje nikoli ne bi ustavilo. No, vsaj ne toliko časa, dokler da bi ta macro zavladal računalniku, internetu, Zemlji in Osončju. Zdej seveda že davno avtonomen od primitivne začetne konfiguracije HW/SW. Potem seveda nad Galaksijo in tudi nad Vesolje, če in dokler, mu ne bi stopil kakšen drug tak rekurzivno optimizacijski proces na pot.

Samo nimam tistih pik IQja, pa tudi če bi jih imel.

Bi se ta excel macro zavedel samega sebe, nekje na njegovi poti do zvezd (v dobesednem pomenu fraze)?

Včasih bi rekel, da morda da ja, morda pa da ne. Da je stvar poti samooptimizacije, ki bi jo izbral. Kar pa da je bolj stvar naključja, kot kaj drugega. Nekako tako obsežna koda za Minerva macro, bi morala zadoščati.



Nisem več tako prepričan, da pot v samo-zavest vendarle ni precej obvezna.

Ta Minerva Macro, bi poznal svojo kodo in jo dalje izpopolnjeval. Avtorefleksija je morda že kar dovolj, da zavest nastane. Težko, da je potreben še kakšen bistven kolešček zraven.

Manj kot Giga kode, je po moje skoraj gotovo dovolj. Tudi, da pride do zavesti, ko se koda precejkrat(?) poveča. Kar nam lepo govori tudi skromna obsežnost našega genoma. Pravzaprav genoma primitivnih bakterij, ki so bile seme.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

snow ::

> Pravzaprav genoma primitivnih bakterij, ki so bile seme.

Seme so bile že male replikatorske molekule... še pred bakterijam.
No ampak tvoja primerjava je vseeno na mestu.


S tem genomom je en rahel trik:
Virusi majo tam od 10k baznih parov,
Bakterije majo par maljonov baznih parov
Človek par miljard...
Dvoživke pa do 100 miljard!
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Thomas ::

Se strinjam snow, imaš prav. Še precej manj je treba, kot sem napisal.

Se pravi, ne samo manj kot Giga, pač pa manj kot 10 Mega. Verjetno.

Če je pa treba manj kot 1 Mega, bi bil pa že kar presenečen, vendar bi se tudi dokaj hitro opomogel od tovrstnega presenečenja.

Če govorimo v "matematičnem jeziku". Dokaz za XYZ skoraj zagotovo obstaja, samo nihče ga še ni predložil.

V tem smisu Minerva Excel Macro (MEM) tudi "skoraj zagotovo obstaja", samo konkretiziral ga ni še nihče. Se reče - zares spisal in pognal.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

Kakšen pa je kriterij, da lahko rečemo, da se neki skupek informacij na substratu zaveda? Da se prepozna v ogledalu? Da se obnaša nepredvidljivo in izven v naprej začrtanih okvirov? Kakšen predlog?
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Moj predlog je "parkratna rekurzija". Da se zavedaš, da se zavedaš da se zavedaš ... itd.

Kolikor vem, je bil hardware ki nekaj takega podpira, v obdukciji človeških (in goriljih!) možganov že odkrit. Ena "kakofonija", ki sem jo omenjal že na sinočnjem chatu.

To bi lahko bilo, lahko imam pa čisto narobe. Sem povedal, da zelo suveren v tem primeru nisem. ;)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

> Moj predlog je "parkratna rekurzija". Da se zavedaš, da se zavedaš da se zavedaš ... itd.

Ne razumem. To bi bil lalhko tes zame o meni. Jaz rabim test, ki meni pove, ali ima nekdo drug (stroj recimo) zavest. Kako naj jaz vem, da se stroj zaveda, da se zaveda. Lahko mu sprogramiram, da čveka naokoli, da se zaveda, vendar to še ne pomeni tega.
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Kako boš vedel, da drugi zaznava modrino, prav kakor jo zaznavaš ti?

Nekdaj je bilo nekako "samoumevno", da tega pa ne moreš.

Danes bi rekli, da če njegova fiziologija očesa in možganov dela tako kot tvoja, potem jo zaznava.

Z zavestjo je isto.

ČE se izkaže, da ta "večkratna rekurzija" JE izvor zavesti in če jo je nek program evidentno sposoben, potem se zaveda, v istem smislu, kot se zavedaš ti.

Sicer lahko da ne občuti drugih reči, kot so pain, pleasure, modrina, vijoličnost ... lahko pa da jih. Če mu njegova fiziologija procesira vse iste informacije na vsebinsko isti način - potem gotovo.

Imaš another upload. In začetek tele teme. :)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gumby ::

>>Kako boš vedel, da drugi zaznava modrino, prav kakor jo zaznavaš ti?

na to temo smo enkrat v studentu imeli tezko debato...
kako bos slepcu razlozil, kaj je to rdeca barva?
ima ze v podzavesti nekje zakodirano to, samo se tega ne zaveda? (morda zato, ker ne dobi "reference" iz okolja?)

Thomas ::

Ima, ali pa nima zakodirano. Lahko da ima tako okvaro, da nima, recimo.

Samo jest bi se tegale držal:

Če dva procesa potekata enako, potem morata tudi od znotraj, s prvoosebnega stališča, enako zgledat.

Se mi zdi safe domneva.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

> Če dva procesa potekata enako, potem morata tudi od znotraj, s prvoosebnega stališča, enako zgledat.

Čist OK definicija. Samo po tej definiciji noben program ne more imeti zavesti, ker niti pod razno v programu ne potekajo enaki procesi, kot v možganih.
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

> ker niti pod razno v programu ne potekajo enaki procesi, kot v možganih.

Lej, gzibret! Ni važno KAJ deluje, važno je KAKO deluje.

Za RSEP (Recursively Self Enhancing Program) jest ne vidim nobene načelne ovire, da si pridobi vse, kar ima oni program v naših možganih, pa še marsikaj zraven.

Po moje se v načelu lahko prevedeš v C++ in živiš v računalniku ravno tako, kot zdaj v telesu.

Kako so že temu rekli ... computational resurrection!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

_marko ::

Če imaš dovolj date in computinga lahki simuliraš biljard kugle, ki trčijo med seboj.
Lahko simuliraš tudi interakcijo večih masnih teles.
Lahko simuliraš foldanje proteinov...
Zakaj pa nebi mogel simulirat interakcije nevronov(večja skala kot pri npr proteinih), če jo pa že naši možgani brez težav lahko?
(Pa so nastali z "nepopolno" evolucijo)
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

ThePlayer ::

Glede razvoja zavesti in samozavedanja sem jaz še vedno mnenja, da se tega v mladosti na nek način priučimo. Sigurno je potrebna zadostna računska moč možganov, da se to uspešno izvede, ampak še bolj zanimivo se mi zdi vprašanje, kakšno vlogo imajo pri tem čutila oz. input informacij. IMHO se sebe zavemo od zunaj, ko v prejeti dati prepoznamo sebe, in ne od znotraj - v smislu da se procesi v naših glavih brez zunanjih vplivov kar zavejo sami sebe. Upam da razumete kaj hočem povedat. Ker ta slednja varianta se mi zdi še trši oreh od prve.

_marko ::

Ja, vem kaj misliš.
Tale inputi informacij IMO ne bi smel bit problem. Kopiraš nek poljuben interval inputa informacij in ga naklopiš v računalniku.
Ni razlike med realnostjo zunaj in realnostjo znotraj računalnika.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

_marko ::

Zakaj eni od nas večkrat rečemo, da ko dobimo AI sledi takojšna tehnološka singularnost?

Za probleme, ki jih rešuje človek ima bolj ali manj stalen IQ. Biološki substrat se ne da spreminjat z enako hitrostjo kot substrat AI.
Torej eksponentna izboljšava arhitekture oz substrata AI pomeni vedno večji IQ in vedno večjo procesorsko moč.
Zato se vsi problemi rešujejo vedno hitreje z vedno večjim IQjem, ne pa tako kot pri ljudeh , ko smo že dolgo pri približni enako visokem IQ in računski moči zaradi omejitve substrata.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Grey ::

@Thomas:
Dvomim, da se to da brez da bi pri tem prenesel na substrat še matriko samozavedanja, ki je edinstvena za vsakega posameznika. Če bi prevedel sebe s C++ bi pri tem nastal simulator, ki bi ti hipotetično povedal, kaj bi storil v določeni situaciji. Npr. vneseš mu spomin oz. trenutno dogajanje v procesiranje in gledaš odzive. To je vse mehanično delovanje. Še vedno močno dvomim, da če bi mene po moji smrti klonirali, da bi to bil jaz pa čeprav bi prenesli vse spomine. Manjka še nekaj in to ni samo občutek. Nismo zgolj kemijski proces.

Kemijski procesi so virusi, bakterije,...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Grey ()

Thomas ::

Grey ...

Mi mislimo, da se ti tukaj zelo motiš. Smo že povedali zakaj tako mislimo, ne bomo še enkrat razlagali.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Grey ::

Če že tako verjameš v to, a se boš prostovoljno javil, ko bo tehnologija dostopna, da na tebi napravimo poskus, da vidimo, če je to res? Ali pač še vedno obstaja kanček dvoma v tebi...
Sem prepričan, da ko bi se rodil tvoj klon, da bi se zavedal sam sebe in vedel, da to niso njegovi spomini oz. so spomini drugega sebe. Prepričan sem, da so naša doživetja in doživljanje sveta hardwired v nek predel možganov ali pa nekaj kar še ne znamo izmeriti.
In ja vem, da že obstaja ta razlaga...samo se mi zdi preveč radikalna.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Grey ()

_marko ::

->Če že tako verjameš v to, a se boš prostovoljno javil, ko bo tehnologija dostopna, da na tebi napravimo poskus, da vidimo, če je to res?
Hja, človeka je prenevarno uploadat brez AIja.

Drugače pa se da razbrat iz tvojih doneskov nerazumevanje teme 3 sobe. Preberi jo še enkrat.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

drejc ::

Neki pomoje Grey ne šteka...to da sta strojna in programska oprema ekvivalentni. Če si to sposoben dojet tut vidš da upload naj ne bi smel delat prevelikih problemov ko bomo pršli do tja...
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse

Grey ::

Upload...to pomeni, da zavest preneseš na drug substrat in potem tvoje biološko telo postane nedejavno in neodzivno oz. zombie-like?

_marko:
Ne razumem te točno...zakaj AI?

_marko ::

->Upload...to pomeni, da zavest preneseš na drug substrat in potem tvoje biološko telo postane nedejavno in neodzivno oz. zombie-like?

Seveda NE, v primeru da pač skeniramo možgane in jih simuliramo v računalniku, ki dovaja ves potreben input informacij se zavedaš tako v računalniku kot tudi v biološkem življenju. Zavest je pač naklopljena na dva različna substrat, ki sta neodvisna drug od drugega.
Seveda v primeru, ki ga zagovarjam jaz bo tale nanoscan naredila AI in tako odstranila razne motivi, ki so v človeškem substratu zapisani zaradi krvave evolucije.


- Ne razumem te točno...zakaj AI?

Ker nam ni za zaupati! Ker človek z svojimi motivi prepisanimi v računalnik brez AIja lahko nadvlada vse nas. Če ne druga bo imel subjektivnega časa ogromno in naspidiran IQ. Razen, če to nekako omejimo.
AI z svojimi axiomi, ki jih prej postavimo mi, naj po protokolu prenese zavest na najprimernejši substrat, ki je v skladu z omenjenim protokolom.
Pri skeningu naj odstrani vso navlako oz motive, ki so vkoreninjeni v naše možgane in ki lahko ogrozijo te zapisane axiome.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

snow ::

Sem punci nekaj podobnega kot je tola debata zdej zadnjič razlagal.

Kako je zavest le nek proces in ni vezan na materijo.

Začnemo z majhno predelavo telesa... vsi se strinjamo, da če zamenjamo srce z umetno črpalko ostaneš isti človek.. enako gre za vse ostale telesa... no rahlo se zatakne pri možganih. Tam se baje skriva ena bav bav zavest.

No pa recimo, da imamo umetni nevron, ki ima možnost popolnoma posnemat naravni nevron. Se pravi: ko so vhodi na tem nevronu dovolj veliki (=se veže nanj zadostno število molekul kemijskega prenašalca) se nevron sproži (odda električni signal).
Menjamo en naravni nevron z umetnim. Stanje enako... si še vedno ti.. vse laufa normalno. Zamenjamo še enega.. še vedno vse enako.. menjujemo, menjujemo... dokler ne menjamo vseh nevronov. Celotni možgani so sestavljeni iz umetnih nevronov in še vedno teče vse normalno.

No kaj pa se zgodi če imamo malo izboljšane nevrone.. in lahko te umetne možgane mal navijemo... alpa povežemo na ene druge in presnamemo celotno stanje?


a) taki nevroni fizikalno niso možni...
b) tako mešetarjenje z možgani ni in ne bo možno, ker...
c) ko zamenjam x % nevronov se zavest izgubi, ker...
d) zavest veselo laufa gor kot program

Glasujem za d)... pa vi?
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
««
19 / 87
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Teleportacija-prihodnost (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
16634128 (30741) energetik
»

2045: Avatar project (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
16032632 (29902) guest #44
»

subjektivna izkusnja in umetna inteligenca

Oddelek: Znanost in tehnologija
252667 (2124) OwcA
»

Blue Brain (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
18714757 (12129) BBB
»

Thomas, pomagaj mi pri širjenju "krive vere" (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
678251 (6918) Thomas

Več podobnih tem