» »

Bela, zelena in modra soba

Bela, zelena in modra soba

««
24 / 87
»»

imagodei ::

Okapi> "Samo tvoj klon bi natanko tako govoril o tebi. A to pomeni, da ti nisi ti?"

Zdaj, ali ne razumeš resnosti vprašanja Bele, zelene in modre sobe, ali pa ne razumeš terminov jaz, ti, on.

Jaz sem oseba, ki čuti, razmišlja in doživlja svet nekako v področju za mojimi očmi. Tako nekako bi opisal, kje se nahaja moja zavest. Razširjeno lahko rečem, da sem jaz tudi moje telo, torej roke, noge...

Vse ostalo izven tega, je moja okolica. Torej, če skozi žlico, kozarec, tipkovnico, svinčnik, omaro, drugo osebo itn. ne doživljam sveta, to nisem jaz. Če se skozi mizo, GSM, zaslon, rožo, preprogo ne zavedam sebe, potem to nisem jaz.

Ti si del tega ostalega sveta. On tudi.

Povsem enakovredno seveda lahko govoriš tudi ti iz svojega stališča zame - v tvojem svetu sem jaz pravzaprav ti, ti pa si jaz.

Upam, da zdaj ni več nejasnosti, ker je tole operiranje s termini, ki naj bi jih vsak razumel, rahlo bedasto.
- Hoc est qui sumus -

WarpedGone ::

Jaz sem zaspal v beli sobi in se zbudil v modri.
Jaz sem zaspal v beli sobi in se zbudil v zeleni.
Jaz sem zaspal v beli sobi in se zbudil v beli.

Dodatna ilustracija: S konceptom paralelnih vesolij ste več ali manj seznanjeni. Recimo da ni nobenega kopiranja sploh, v prvem vesolju me zbudijo v beli sobi, v drugem v modri, v tretjem pa v zeleni.

V četrtem pa se grejo to "kopiranje" in me zbudijo v vseh treh sobah hkrati.
Zbogom in hvala za vse ribe

Okapi ::

Zdaj, ali ne razumeš resnosti vprašanja Bele, zelene in modre sobe, ali pa ne razumeš terminov jaz, ti, on.
Jaz to že dobro razumem - tu nastane nesporazum, ker ko jaz govorim o tebi, ki so te klonirali, nisi veš en sam Imagodei, ampak ste trije. Kar se mene tiče, nisi več en ti, ampak ste trije tiji.

Jaz pa lahko o svojih klonih govorim kot jaz in dva ona, ali pa kot trije jazi, pač stvar navade ali odločitve. Na to, kako vsak posameznik dojema samega sebe, to ne vpliva.

Če rečem, da smo šli vsi trije Okapiji včeraj na pir, to ne pomeni, da smo drug drugemu brali misli, ali da je bilo dovolj, da je samo en od nas pil pir, ostala dva pa sta bila vseeno pijana.:P

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Saladin ::

Imagodei ima povsem prav - kljub identičnim kopijam jim ne moreš reči "jaz".

Reci jim kopije in amen.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Okapi ::

V četrtem pa se grejo to "kopiranje" in me zbudijo v vseh treh sobah hkrati.
Odnos med vami tremi bo natanko enak kot med tistimi iz paralelnih vesolij, razlika bo samo v tem, da se boste lahko videli in pogovarjali med seboj.

O.

gani-med ::

Če naredijo mojega klona, to definitivno nisem jaz, ker ne deliva občutij, misli, ...
Zaradi mene lahko tega mojega klona tudi obglavijo ali pa javno skurijo, jaz ob tem niti z očesom ne bi trenil.
Razumem pa zadrego opazovalca s strani, ki res ne bi videl nobene razlike med nama in bi naju imel za "isto stvar", vendar je to njegov problem, ne moj.

Če bi si s klonom delila tudi misli in občutja, skratka, če bi bili najini možgani povezani in bi intenzivno medsebojno komunicirali, potem mi pa ne bi bilo več vseeno, če mojega dvojnika obglavijo.
CO2 is the elixir of life.

Saladin ::

Pravzaprav ugotavljam, da čim pri teh kopijah eliminiraš uporabljanje pojma "jaz", da postane zadeva avtomatsko bolj jasna.

Vsako kopijo osebe pač tretiraš kot to, kar je - kot ločeno kopijo.

Vsa zmeda glede semantičnega in metafizičnega "jaza" potem izgine.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

innerspace ::

Pravzaprav ugotavljam, da čim pri teh kopijah eliminiraš uporabljanje pojma "jaz", da postane zadeva avtomatsko bolj jasna.

Vsako kopijo osebe pač tretiraš kot to, kar je - kot ločeno kopijo.

Vsa zmeda glede semantičnega in metafizičnega "jaza" potem izgine.


Thats correct.
Thomas je ocitno nalasc sestavil stvar tako, kot da se te osebno tice, ob tem pa je ego edina ovira za razjasnitev.
Zato sem prejle spraseval o meditaciji...

Warped.>Možganski valovi rahlo spremenijo razmerja, posledično se tvoje funkcioniranje in dojemanje rahlo spremeni.


Da, to je na zacetku...ampak to ni meditacija, to je sproscanje.
Govorim o globlji izkusnji zavedanja lastne biti, ki jo vsi tako na lahko oznacujejo kot "ezotericno".
Pri tem se gre najbolj za to, da s prakso omogocis popolnoma drug nacin dojemanja(vsega), ne le rahlo drugacne mozganske valove.
Warped, poskusi se kdaj, saj imas se casa.

imagodei ::

innerspace> "Thomas je ocitno nalasc sestavil stvar tako, kot da se te osebno tice, ob tem pa je ego edina ovira za razjasnitev."

No, ne vem, če je prav posebej cunningly sestavljal tekst, da bi se takole spraševali. To ve on sam. Dejstvo pa je, da ste zgleda nekateri malo pozabili, da to odpira zelo zanimiva vprašanja, pri katerih ni moč kar tako zamahniti z roko (ali pa niste nikoli razumeli). Čisto simpl - v meni vsak trenutek umre toliko in toliko celic, ki jih sproti nadomeščajo nove, sestavljene iz atomov, ki so bili še pred nekaj urami del čudovitega, rdečega jabolka. Kljub vsemu moja zavest ves čas verjame, da sem ista oseba kot tista, ki je bila 1 minuto nazaj sestavljena iz drugih celic.

Par primerčkov (ki so bili že v tej temi v takšni ali drugačni obliki izpostavljeni):

Recimo, da grem zvečer spat v beli sobi. Čez noč v mojem telesu pomre recimo nekaj 100 milijonov celic, ki se nadomestijo z novimi. Ko se naslednje jutro prebudim (še vedno v beli sobi), ali sem to še vedno jaz?

Recimo, da odkrijemo tehnologijo, ki nam omogoča množično menjat celice v telesu. Zvečer grem spat v beli sobi, preko noči pa mi zamenjajo 1 promil celic. Ko se zjutraj zbudim v beli sobi, ali sem to še vedno jaz? Kaj pa, če mi jih zamenjajo 10%? Kaj pa, če mi jih zamenjajo 50%? Kaj pa 90%? 99,99%? Kaj pa, če mi zamenjajo čisto vse celice v telesu? OK, kaj pa če me samo poskenirajo in v zeleni sobi poleg moje bele sobe ustvarijo mojo popolno kopijo. Ali sem to še vedno jaz?

Kaj pa, če bi lahko atome v telesu nekako označili, npr. na sode in lihe. Vse lihe atome iz mojega telesa vzamemo ven in jih nadomestimo z novimi. Ob enem pa obdržimo strukturo lihih atomov in na manjkajoča mesta vstavimo ustrezne atome. Tako dobimo dve telesi iz enega, vsako je 50% original in 50% kopija. Eno telo pustimo v beli sobi, drugega odpeljemo v zeleno sobo. Ko se bosta telesi zbudili, kateri bom jaz? V katerem telesu bo moja zavest? (In ja, še vedno velja to, da bosta obe zavesti čutili, da sta originala). Če se odločimo, da bomo enega človeka ubili, kako vemo, da ne bomo ubili tistega, ki nosi kontinuiteto (in ni nastalo med kopiranjem)?

Kot razumem transhumanizem, vidi rešitev te uganke v tem, da se zavest nekako porazdeli med identične entitete in to tako, da zaobjema vse entitete hkrati (ali pa stroboskopsko) ter da ni nobene porušene kontinuitete. (S tem mislim na to, da pri klasičnem kopiranju enega človeka iz bele sobe v modro in zeleno dve zavesti na frišno nastaneta, čeprav se jima zdi, da obstajata že od prej, ker si z originalom delita spomine. Kontinuiteta bi pomenila, da se original zavest dejansko razširi na novi dve kopiji in če "ubiješ" original, zavesti originala nisi izgubil).

Zato pa je ta tema povezana s temo Protokol.

Če sem pa kaj kiksnil, me bo pa Thomas ali že kdo ustrezno hudo obdelal.
- Hoc est qui sumus -

Okapi ::

kako vemo, da ne bomo ubili tistega, ki nosi kontinuiteto (in ni nastalo med kopiranjem)?
Če je kopiranje natančno, potem ni razlike med izvirnikom in kopijo, nobeno telo ni nosilec kontinuitete in je čisto vseeno, koga ubijemo.

Enako kot pri kopiranju datotek. Če datoteko z diska najprej s copy skopiraš na en USB ključek, potem pa z move še premakneš na drugega - katera je sedaj nosilec kontinuitete? Realno gledano sta obe povsem enakovredni. Tista, ki so jo premaknil, je na prvi pogled sicer bolj "izvirna", ampak prvi pogled vara:P

O.

gani-med ::

To lahko drži, da (na zunaj) ni videti nobene razlike med izvirnikom in kopijo.
Vendar bi bilo za mene vseeno bolje, če bi ubili onega drugega in ne mene. >:D
Oni drugi verjetno razmišlja podobno in ga pri tem prav malo briga za "kontinuiteto".
CO2 is the elixir of life.

WarpedGone ::

Saladin:
Imagodei ima povsem prav - kljub identičnim kopijam jim ne moreš reči "jaz".
Reci jim kopije in amen.

Zakaj si potem ti zjutraj še vedno ti in ne le kopija onega od zvečer?

Zreduciraj tale problem treh sob na dve sobi, kjer original poradirajo. Potem pa se skoncentriraj na propadanje/obnavljanje možganskih celic. Čist tako kot so oni trije "identične kopije" si ti vsak nov trenutek identična kopija sebe iz prejšnjega trenutka. A ma smisel govorit o kopijah, če original sproti izginja?

innerspace:
Warped.>Možganski valovi rahlo spremenijo razmerja, posledično se tvoje funkcioniranje in dojemanje rahlo spremeni.
Da, to je na zacetku...ampak to ni meditacija, to je sproscanje.
Govorim o globlji izkusnji zavedanja lastne biti, ki jo vsi tako na lahko oznacujejo kot "ezotericno". Pri tem se gre najbolj za to, da s prakso omogocis popolnoma drug nacin dojemanja(vsega), ne le rahlo drugacne mozganske valove.
Warped, poskusi se kdaj, saj imas se casa.

Js ti pa pravim da je to točno to. Najprej se čuti kot sproščanje ja, ampak če rineš naprej so občutki bistveno drugačni, vzrok in mehanizem pa sta ista - možgani delujejo drugače. Hudi meditatorji so pač tko zelo natrenirani v tem "športu" da imajo možganske valove opazno drugačne kot "civili" tudi v "normalnem" stanju. V akciji pa se slika še tolk bol drastično spremeni. Stvar se da (zaenkrat le v grobem) opisat s številkami.
Zbogom in hvala za vse ribe

Okapi ::

Vendar bi bilo za mene vseeno bolje, če bi ubili onega drugega in ne mene.
To vsekakor.

Sem se recimo že spraševal, kako bi se človekovo počutje oziroma odnos do nevarnosti spremenilo, če bi imel backup. Na začetku bi verjetno ne zaupal temu, da se boš po skoku v prepad zbudil v centru za backupiranje, po prvem ali drugem takšnem doživetju pa bi bilo verjetno lažje.

Pa odvisno je tudi od tega, kako bi backup deloval. Če bi se spominjal vsega do trenutka, ko si treščil na tla, bi postopku sigurno bolj zaupal, kot če bi bil backup bolj zapleten in počasen postopek, ne sproten, in bi ti recimo manjkali spomini na cel "zadnji" dan.

O.

innerspace ::

Thomas je ocitno nalasc sestavil stvar tako..

ne vem, če je prav posebej cunningly sestavljal tekst, da bi se takole spraševali. To ve on sam..

Ni nujno da je sam odlocil o tem...sej niti ni pomembno.

Zakaj si potem ti zjutraj še vedno ti in ne le kopija onega od zvečer?

Saj nisi vec tisti od vceraj, le spomin ti tako pravi.
Čisto simpl - v meni vsak trenutek umre toliko in toliko celic, ki jih sproti nadomeščajo nove, sestavljene iz atomov, ki so bili še pred nekaj urami del čudovitega, rdečega jabolka. Kljub vsemu moja zavest ves čas verjame, da sem ista oseba kot tista, ki je bila 1 minuto nazaj sestavljena iz drugih celic.
Ce odmislis odpadne snovi in pridobljeno energijo, si ti jabolko:)

gani-med ::

"Backup" dejansko imamo v potomstvu.
Zaradi tega se lahko vsak počuti bolje, saj upa, da bo nekaj "njegovega" nadaljevalo z obstojem tudi po njegovem koncu.

Vendar tisto nisem več jaz, pa če gre za mojega otroka ali za mojega klona, razen če privzamemo razlago iz Upanišad, po kateri je jaz kar stvarstvo samo, le, da je v meni (in v tebi ali komurkoli že) tudi konkretizirano in subjektivno udejanjeno.
CO2 is the elixir of life.

innerspace ::

razen če privzamemo razlago iz Upanišad, po kateri je jaz kar stvarstvo samo, le, da je v meni (in v tebi ali komurkoli že) tudi konkretizirano in subjektivno udejanjeno.

Me like...

Double_J ::

Pa saj ima Okapi prav, sedaj. Tisti trije so povezani enako kot recimo jaz in on.

Ker komot si zamisliš primer, da vsakega od treh malo drugače skopiraš, recimo, enemu naložiš spomin, da je bil v Grčiji, drugemu na Hrvaškem, tretjemu na Siciliji. Čeprav oni nikoli ne hodijo na počitnice, so še vedno vsi JAZ.

Iz tega pridemo do tega, da jih lahko kopiraš s poljubnimi spremembami pa so še vseeno vsi JAZ. Tako kot sva z Okapijem JAZ. Tako kot smo vsi JAZ.
Dve šivanki...

whatever ::

Skratka, povedal si, da si začel priznavat sentienco tudi drugim entitetam. Bravo! Eni to počnemo že od pamtiveka. Nič posebno novega, torej.
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.

Saladin ::

Zakaj si potem ti zjutraj še vedno ti in ne le kopija onega od zvečer?

Zato, ker moja kontinuiteta (v mojem svetu, v moji sobi) ni bila prekinjena.

Druga oseba, recimo povsem identična kopija mene, ki se lahko nahaja celo v isti sobi kot jaz, pa bo od trenutka stvarjenja imela čisto svojo kontinuiteto.

Ne le svojo - nujno bo ta kontinuiteta tudi drugačna od moje.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

whatever ::

Jaz sem bil prvi, ki je začel trdit, da se zbudiš v beli sobi. Imagodei, innerspace, Saladin in se mi zdi da delno tudi Okapi so končno skapirali in obrnili debato v pravo smer.
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.

Okapi ::

se mi zdi da delno tudi Okapi so končno skapirali
Ne mene zraven mešat. Jaz pravim, da je odgovor na to, v kateri sobi si se zbudil, odvisen od tega, katerega od treh whateverjev vprašaš.

Če pa sprašuješ za naprej, dokler si samo en (v kateri sobi se boš zbudil, ko te bodo skopirali), pa je vprašanje nesmiselno, oziroma so vsi odgovori enako pravilni/napačni.

O.

Saladin ::

Morda čisto jasen primer:

MENE iz bele sobe v spanju identično skopirajo v dve druge sobe, sam (torej jaz v beli sobi) pa pri tem umrem.

Ali sem še živ?

NE.

Dve identične kopije mene so še žive, ampak nobena izmed njih nisem več jaz.
Imajo moje spomine in so biološko identične z mano, ampak one niso Jaz.
Jaz sem mrtev - moja egzistenca in kontinuiteta je končana

Vseeno pa je tolažba vedeti, da še vedno živijo dve moje kopije skorajda tako, kakor jaz (če bi bil še živ). Moji spomini in moja osebnost živijo naprej, čeprav sam več nisem med živimi.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

dzinks63 ::

Pa jade, jaka tolažba, če ti kopije še živijo. Isto kot da zadaneš milion €, ti pa pred tem umreš, super a ne.

Saladin ::

Pa jade, jaka tolažba, če ti kopije še živijo. Isto kot da zadaneš milion €, ti pa pred tem umreš, super a ne.

Vsekakor bolje kot "oblivion".
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

whatever ::

se mi zdi da delno tudi Okapi so končno skapirali
Ne mene zraven mešat. Jaz pravim, da je odgovor na to, v kateri sobi si se zbudil, odvisen od tega, katerega od treh whateverjev vprašaš.

O.


Se opravičujem. Nisi skapiral, žal.
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.

Double_J ::

Ne razume pa žal še vedno tega, da njih nič ne sprašuješ.>:D
Dve šivanki...

whatever ::

Vseeno pa je tolažba vedeti, da še vedno živijo dve moje kopije skorajda tako, kakor jaz (če bi bil še živ). Moji spomini in moja osebnost živijo naprej, čeprav sam več nisem med živimi.


Ja, to je mala tolažba. Glede na to kak je življenje, se pa včasih vprašam, če ni bolje biti mrtev. Včasih je boljši oblivion.
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.

Okapi ::

Dve identične kopije mene so še žive, ampak nobena izmed njih nisem več jaz.
Če njiju vprašaš, potem sta. Poznala bosta tvoje geslo na slo-techu in če ju boš vprašal, a sta onadva to pisala, bosta rekla, da sta.

Predstavljaj si naslednji scenarij. V beli sobi te privežejo na posteljo in zdravnik ti prereže žile na rokah. Gledaš, kako ti kri odteka in veš, da boš umrl. Ko izgubiš zavest in preden umreš, te skopirajo, original s prerezanimi žilami vržejo stran, kopijo pa pustijo v beli sobi (da ne bomo preveč komplicirali:-).

Ko se zbudiš, bo verjetno prva stvar, ki jo boš pogledal, zapestja. Uff, ti bo odleglo, še sem živ, morda se mi je samo sanjalo, da so me hoteli ubiti. Ali pa bi kopiji, da bi bilo videti bolj avtentično, tudi prerezali žile in jih zašili. Potem bi si ob pogledu na zapestje misli, da so te pač v zadnjem hipu rešili. V obeh primerih bi bil vesel, da si živ. Pa čeprav si po tvojem mnenju pravzaprav umrl.

O.

whatever ::

Zakaj si potem ti zjutraj še vedno ti in ne le kopija onega od zvečer?

Zato, ker moja kontinuiteta (v mojem svetu, v moji sobi) ni bila prekinjena.

Druga oseba, recimo povsem identična kopija mene, ki se lahko nahaja celo v isti sobi kot jaz, pa bo od trenutka stvarjenja imela čisto svojo kontinuiteto.

Ne le svojo - nujno bo ta kontinuiteta tudi drugačna od moje.


V obeh primerih bi bil vesel, da si živ. Pa čeprav si po tvojem mnenju pravzaprav umrl.


Ključna je iluzija kontinuitete. Če bi dejansko doživljal tudi kopiji kot sebe in hkrati gledal skozi njune oči (kontinuirano in ne da vmes predpostavljamo kakšno amnezijo), bi se razvila popolnoma nova forma zavesti. Ki, glede na to, da laufa v možganih in naj bi imeli vsi tisto samo BIT zavesti skoraj identično, je potem paradoksalno, da tega popolnoma nihče ni sposoben že sedaj.
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.

imagodei ::

Okapi,

očitno res ne razumeš. Gre za vprašnje kontinuitete življenja. Original s prerezanimi žilami v tvojem primeru bi umrl. Kopija bi res mislila, da je preživela. Bistvo je pa to, da med njima ni neke kontinuitete. Kopija ni jaz in če meni odteka kri iz žil, potem bom zares umrl. Ne bom se prebudil nekje za očmi svoje kopije.

Napako delaš, ko praviš "Ko se zbudiš, bo verjetno prva stvar, ki jo boš pogledal, zapestja." Ne boš se zbudil ti. Zbudil se bo tvoj dvojnik, ki ima do tistega trenutka sicer res identične izkušnje ter spomine. Temu dvojniku bo seveda odleglo, ker bo zadnji njegov (kopiran!, ne pa avtentičen) spomin pač spomin na odtekanje krvi.

Ne glede na to pa bom JAZ, original, počasi padel v nezavest, nato pa umrl. Za mojimi očmi bo ugasnila moja zavest in moje življenje bo končano. Spomine na moje življenje bo imel nekdo drug, nekdo, ki samo misli, da je original, nekdo, ki je z mojo zavestjo povezan ravno toliko, kot moj brat, moj oče, ali pa Janez Novak. Njegovo življenje seveda zato ne bo nič manj vredno, njegova izkušnja nič manj vredna - ampak bistvo je, da gre za dve ločeni entiteti in če prva umre, zares umre.

Če trdiš drugače, potem si v bistvu bližje transhumanistom, kot sem že zgoraj opisal.
- Hoc est qui sumus -

Saladin ::

Če njiju vprašaš, potem sta

Da, če "njiju" vprašaš.

Tisto je njihov kontinuum, ne glede na to, da sta praktično identična z mano.
Kljub temu, da sta identična, nista "jaz".

O tem se vrtijo zadnje strani.

In s tem je verjetno tudi Thomas zašel z poti.
Mišljenje da: Enaka sta kot "jaz", torej sta "jaz", je napačno.
Podobno napako delajo fizikalni redukcionisti.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Okapi ::

Kopija ni jaz in če meni odteka kri iz žil, potem bom zares umrl.
To je v resnici samo iluzija, paradoks ali kakorkoli pač že temu rečemo, ki nastane zaradi kopiranja. Kako veš, da si zares umrl? Ne moreš vedet nikakor, torej lahko mirno rečemo, da nisi.

O.

Saladin ::

Kako veš, da si zares umrl?

Mi kot snovalci in opazovalci tega eksperimenta lahko točno povemo kaj se dogaja in kaj je objektivna resnica.

In objektivno lahko pokažemo, kdo je izvirnik in kdo kopija ter kaj je kdo komur - tudi če to subjekti sami ne vedo.

Mi vemo.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

dzinks63 ::

Če narediš kopijo tik pred svojo smrtjo, je popolnoma nekaj drugega, kot če jo narediš veliko prej. V prvem primeru ne boš opazil razlike in bo kopija še vedno jaz, če pa ti umreš po daljšem obdobju, ko ga oba z kopijo že nekaj časa biksata po svetu, po bo kopija imela že popolnoma druge občutke kot original, šla ti bo na pogreb in se mogoče zjokala ali pa še to ne.

Okapi ::

Mi vemo.
To je samo nepomemben tehnični detalj. Predstavljaj si različico Schrödingerjeve mačke, s teboj v glavni vlogi. Medtem ko spiš, te skopirajo, neka naprava po naključju tebe ali tvojo kopijo ubije, in izbriše vse sledi, na osnovi katerih bi lahko kdo ugotovil, koga je ubila. Skratka, naslednje jutro nihče ne bi vedel, ali je živ izvirnik ali kopija. Kaj pa sedaj?

O.

Okapi ::

Če narediš kopijo tik pred svojo smrtjo, je popolnoma nekaj drugega, kot če jo narediš veliko prej.
Ves čas se pogovarjamo o trenutku takoj po kopiranju, ko se izvirnik in kopija prvič po kopiranju zbudita.

O.

Double_J ::

imagodei

Lahko... izkrvaviš ter "umreš", pa te nafilajo s krvjo in reanimijo srce ter oživiš. Potem je to nekdo drug?
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

whatever ::

imagodei

Lahko... izkrvaviš ter "umreš", pa te nafilajo s krvjo in reanimijo srce ter oživiš. Potem je to nekdo drug?


Ta paradoks je čisto enak temule spodnjemu.

Bom še jaz malo predrugačil vprašanje. Denimo, da res znamo naredit to, da človeka lahko v celoti do atoma (ali še nižjega nivoja, če je potrebno) natančno prekopiramo. Če to znamo, ga znamo tudi verjetno modificirat. Pa recimo, da ga zapremo v belo sobo, ga skopiramo v vijolično in črno, s tem, da drugima dvema (namenoma se izogibam izrazoma original in kopija) nekatere spomine izbrišemo ali predrugačimo. Skratka, enmal ju modificiramo. Kaj TI vidiš, ko se zbudiš?


Če bi dejansko doživljal tudi kopiji kot sebe in hkrati gledal skozi njune oči (kontinuirano in ne da vmes predpostavljamo kakšno amnezijo), bi se razvila popolnoma nova forma zavesti. Ki, glede na to, da laufa v možganih in naj bi imeli vsi tisto samo BIT zavesti skoraj identično, je potem paradoksalno, da tega popolnoma nihče ni sposoben že sedaj.
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.

Saladin ::

To je samo nepomemben tehnični detalj.

Potem je tudi mentalna bolezen ali prevara nepomemben tehnični detajl.

Kajti to bi verjetno prej štelo za resnico, če bi omenjene situacije bile podane v realnost.

Govorimo idealizirani hipotetični situaciji z idealizirano rešitvijo - absolutno resnico.

In absolutna resnica je, da če se ti osebno postaviš v vlogo enega izmed prebivalcev "sob", da si ti potem lahko zgolj en jaz v eni izmed sob. In če si enkrat "jaz", so vsi ostali lahko v najboljšem primeru samo perfektne kopije tebe. So pa vseeno nekdo drugi od tebe - niso "ti".

Pa četudi sebe zeliminiraš iz enačbe - vsi ljudjo not so zgolj kopije med sabo. Zgolj v trenutku kopiranja so si povsem enaki, ampak obenem in nadalje so to povsem individualne osebnosti z svojo prihodnostjo in kontinuiteto.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Okapi ::

Zgolj v trenutku kopiranja so si povsem enaki,
Saj nič drugega ni potrebno. Kaj se zgodi pri teleportiranju? Te na oddajni strani ubijejo in se ti zaradi tega nikoli ne bi teleportiral, ali pa bi se sprijaznil s tem, da izvirnik razgradijo in na sprejemni postaji naredijo natančno kopijo?

O.

gani-med ::

Zakaj bi pa moral iti spat?
Mojo kopijo lahko naredijo tudi takrat, ko sem v budnem stanju. Kopija, ki bi se pojavila v drugi sobi bi sicer malo čudno pogledala, zaradi nenadne spremembe sobe, glede na vsajene spomine in bi jo to lahko celo šokiralo, ne bi pa to šokiralo tudi mene.

Kaj se dogaja v glavi kopije ni (več) moj problem. Nenazadnje je za mene povsem irelevantno ali jim je v sosednj sobi sploh uspelo ustvariti mojega klona ali ne in če bi jim to uspelo, na mene ne bi vplivalo naprimer tako, da bi pa kar naenkrat začel gledati (tudi) skoz oči kopije. le kako, saj med nama ni nobene komunikacije, v telepatijo pa žal ne verjamem. Na svet bi (žal) še dalje gledal zgolj skozi svoje oči (klon pa skozi svoje).

Scotyja iz Zvezdnih stez bi pa jaz postavil pred sodišče, ker je tako vztrajno pobijal originale >:D
CO2 is the elixir of life.

Saladin ::

Zgolj v trenutku kopiranja so si povsem enaki,
Saj nič drugega ni potrebno. Kaj se zgodi pri teleportiranju? Te na oddajni strani ubijejo in se ti zaradi tega nikoli ne bi teleportiral, ali pa bi se sprijaznil s tem, da izvirnik razgradijo in na sprejemni postaji naredijo natančno kopijo?

O.

Sprijaznil bi se s tem, da umrem vsakokrat ko me teleporter razgradi in da postanem nova kopija ko me reasembla.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Okapi ::

Se pravi, če prav razume, gani-med ne bi uporabljal teleporta, ne bi si naredil backupa za primer nesreče in tudi uploadal se ne bi?

Kar je verjetno reakcija mnogih na takšne tehnologije. Ampak kaj pa, ko boš videl, da to počne čedalje več ljudi? Ko bodo ljudje uporabljali teleport in si prihranili veliko časa (in mogoče tudi denarja), ali ko se bo tvoj prijatelj ali sorodnik v nesreči ubil, naslednji dan pa te bo povabil na pir, da ti bo povedal, kako je bilo v centru za backup.

O.

gani-med ::

Proti kopijam načelno nimam (tehničnih) predsodkov.
Priznam pa, da imam pomisleke ob razmišljanju, kaj bi lahko pomenilo, če bi se tega začeli posluževati naprimer diktatorji (elita pokvarjenih politikov) Teh "hudičev" se ne bi mogli znebiti niti po najbolj "naravni" poti, s smrtjo originala, saj bi se takoj zatem lahko vključila njegova kopija, ki bi bila ravno tako izprijena.

Tudi teleportacija naj se zaradi mene izvaja (v kolikor bi bila tenično mogoča), vendar se ne bi oustil razgraditi samo zato, ker se je na nekem drugem mestu ustvarila moja kopija. Nimam pa nič proti temu, če kopija na drugi strani potuje, kamorkoli že je namenjena.
CO2 is the elixir of life.

Saladin ::

Osebno nimam težav z uploadom in teleportom - nimam pa tudi težav sprejeti dejstvo, da se gre tukaj za razne kopije mene.

Enako dobre in koristne kopije (med katerimi sam ne vidim razlik), ampak z spoznanjem, da to nisem "isti" jaz - ampak zgolj enak "jazu".
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Okapi ::

vendar se ne bi oustil razgraditi samo zato, ker se je na nekem drugem mestu ustvarila moja kopija.
Potem ti teleport čisto nič ne koristi, ker bi še vedno ostal tam, kjer si.:P

Enako dobre in koristne kopije (med katerimi sam ne vidim razlik), ampak z spoznanjem, da to nisem "isti" jaz - ampak zgolj enak "jazu".
Učinek je prav enak, kot če bi rekel, da se vsakokrat, ko se zbudiš, ne zbudi "isti" ti, ki je zaspal, ampak "enak" ti.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

whatever ::

vendar se ne bi oustil razgraditi samo zato, ker se je na nekem drugem mestu ustvarila moja kopija.
Potem ti teleport čisto nič ne koristi, ker bi še vedno ostal tam, kjer si.:P
O.


Potem imaš isto mnenje kot mi glede problema treh sob.
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.

gani-med ::

Seveda, teleport meni itak v nobenem primeru ne bi koristila, ker nikoli ne bi prispel na cilj, tja bi prispela moja kopija.
Še najmanj bi mi pa koristila, če bi me med operacijo razgradili (ali po domače povedano, ubili).

Koristla bi pa teleportacija lahko družbi, saj bi lahko naprimer na druge planete z minimalnimi stroški poslali kar cele ekipe ljudi, ki bi lahko začeli takoj po "pristanku" delovati.
CO2 is the elixir of life.

whatever ::

Drži. Problem teleporta je itak popolnoma analogen problemu treh sob. Le da so sobe kako milijardo svetlobnih let narazen naprimer. Tak da teleporta ni treba več mešat v debato, ker gre za izomorfizem s problemom treh sob.
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.

Okapi ::

Potem imaš isto mnenje kot mi glede problema treh sob.
V bistvu bi res moral reči, da ti koristi samo na pol:P

Ampak s podvajanjem pri vsakem teleportiranju bi si oba izvoda nakopal probleme z deljenjem premoženja, ali pa bi tisti jaz, ki bi potoval, celo ostal brez vsega, kar je oboje prehuda cena za hitro potovanje.

Skratka, brez uničenja izvirnika teleport nekako ne funcionira - en jaz ne gre nikamor, drugi ostane pa brez premoženja:P

O.
««
24 / 87
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Teleportacija-prihodnost (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
16631854 (28467) energetik
»

2045: Avatar project (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
16030847 (28117) guest #44
»

subjektivna izkusnja in umetna inteligenca

Oddelek: Znanost in tehnologija
252602 (2059) OwcA
»

Blue Brain (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
18714093 (11465) BBB
»

Thomas, pomagaj mi pri širjenju "krive vere" (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
677966 (6633) Thomas

Več podobnih tem