Patria naj bi podkupila premiera Janšo

VaeVictis je 9. sep 2015 ob 12:52 izjavil:

Zakaj bi za (najvišje) javne funkcionarje veljali posebni roki in posebni zakoni?

Ni treba, da veljajo posebni zakoni. Samo za določene tipe kaznivih dejanj, ki so povezana s korupcijo, okoriščanjem na račun državljanov in oškodovanjem državne blagajne, se podaljša zastaralne roke. Ali pa se pri kaznivih dejanjih, ki so povezani z omenjenimi stvarmi, doda odstavek, ki določa, da v kolikor so obtoženci ministri, sekretarji, poslanci ali predsedniki ter podpredsedniki odborov, komisij ali političnih strank, se zastaralni roki enostavno podaljšajo za 2x.

VaeVictis je 9. sep 2015 ob 12:52 izjavil:

Kaj so oni nad zakonom oz. drugačni državljani od vseh ostalih

A to je resno vprašanje, al se norca delaš? Jaz se čisto strinjam, da če obtožencu država v razumnem roku ni sposobna dokazat kaznivega dejanja, da ga mora nehat preganjat. Žal je tako, da je Janezu Novaku iz Spodnjega Kašlja na voljo precej manj vzvodov, s katerimi lahko prelaga obravnave in zavlačuje, kot pa nekemu vidnemu političnemu funkcionarju. In ki ima pod palcem nekajkrat več denarja kot običajen državljan, ob enem pa izvrstne politične povezave.

Alternativno daljšim zastaralnim rokom bi zakonodajalec lahko razmišljal o kaznivem dejanju nespoštovanja sodišča (contempt of court). Ker pri nas obtoženci navadno zbolijo za nevarnimi obolenji srca in ožilja, demence, vraničnega prisada in ptičje gripe, bi bilo nemara treba razmisliti tudi o bolj fleksibilni možnosti sojenja v odsotnosti obtoženca. Saj vem, da je pravica obtoženca, da je prisoten na sojenju, ampak itak ima zagovornika, ki mora delovati v najboljšem interesu svoje stranke in itak je obtoženec na sodišču po navadi tiho in postopek prepušča odvetniku. Če si pa zaradi (političnih?) obveznosti ali zdravstvenega stanja ne more privoščit obiska sodišča, se bi pa lahko razmišljalo o udeležbi na obravnavi preko varne videokonference. Ipak smo v 21. stoletju.

matijadmin je 9. sep 2015 ob 13:31 izjavil:

Da bi pa komur koli daljšali roke, je nesmisel in povsem v nasprotju s smislom enakosti pred zakonom (saj razumem tvojo željo po pozitivni diskriminaciji, pa vendar to ne more biti to, ker je na eni strani palica).

Saj ni treba diskriminacije. Kazenski zakonik na več mestih "diskriminira" glede storilca ali načina, na katerega je bilo storjeno kaznivo dejanje, pa vemo, da v resnici ne gre za diskriminacijo. Npr., če je neko kaznivo dejanje storjeno še na posebej grozovit način, je predpisana višja kazen. Če nekdo preprodaja ali omogoči uživanje droge mladoletni osebi, je zagrožena kazen višja, kot če bi preprodajal odrasli osebi. Itd.

Kamot bi lahko za točno specifične funkcije (ministre, poslance, ipd.), od katerih javnost še posebej pričakuje delovanje v korist vseh nas, zahtevalo strožjo obravnavo. Že sedaj medijsko izpostavljene osebe, tudi politiki, ne morejo npr. pričakovati enake stopnje zasebnosti, kot Janez Novak iz Spodnjega Kašlja. Tudi pri kritiki njihovih dejanj v medijih smo lahko nekoliko bolj neposredni in manj tolerantni, pa politik ne more kar vse vprek tožit novinarjev ali spletnih uporabnikov. Skratka, izpostavljeni politiki so pač izpostavljeni in so de facto predmet posebne obravnave. Če nisi pripravljen razkriti svojih prihodkov in svojega premoženja, se danes pač ne greš vrhunske politike. Če nisi pripravljen odgovarjat na težka vprašanja, se ne greš vrhunske politike. Če nočeš, da mediji razkrinkajo, da si prepisal polovico magistrske naloge, se ne greš vrhunske politike.

Ne vem zakaj ne bi potem sprejel še tveganja, da če si skorumpiran in če se okoriščaš na račun davkoplačevalcev, da lahko za svoja dejanja odgovarjaš še dolgo po tem, ko si jih (domnevno) zagrešil?

imagodei je 9. sep 2015 ob 12:42 izjavil:

Vse to je res; bi pa za (najvišje) javne funkcionarje morali veljati neki posebni, podaljšani zastaralni roki. Ravno zato, ker so hkrati po eni strani (bili) na poziciji moči, po drugi strani pa imajo možnost najemat najboljše zagovornike, ki znajo zavlačevat na vse mogoče legalne in pollegalne načine ter nenazadnje ni izključena možnost političnega vpliva na sodišča in tožilstvo.

Hm, nisem še videl politika ki bi mu ratalo zavlačevat 15 let:

V tem 15 let trajajočem izvršilnem postopku zaradi izterjave 286,99 EUR s pripadki dolžnica vlaga ugovore in pritožbe zoper vse sklepe sodišč, med ostalim tudi zoper sklepe sodišča druge stopnje.

(Mislim da je celo en postopek ko dva zakonca gostilničarja že 20+ let nočeta porušit nelegalne gradnje.)
Tkoda vse se da če se hoče :D.

matijadmin je 9. sep 2015 ob 13:31 izjavil:

Da bi pa komur koli daljšali roke, je nesmisel in povsem v nasprotju s smislom enakosti pred zakonom (saj razumem tvojo željo po pozitivni diskriminaciji, pa vendar to ne more biti to, ker je na eni strani palica).

Saj se samo podaljša tistim k.d. k majo vmes "oškodovanje javnih sredstev","zloraba uradnih pravic", ipd., ne rabiš nobene diskriminacije.

http://www.rtvslo.si/slovenija/klemenci...

imagodei je 9. sep 2015 ob 15:42 izjavil:

Ali pa se pri kaznivih dejanjih, ki so povezani z omenjenimi stvarmi, doda odstavek, ki določa, da v kolikor so obtoženci ministri, sekretarji, poslanci ali predsedniki ter podpredsedniki odborov, komisij ali političnih strank, se zastaralni roki enostavno podaljšajo za 2x.

14. člen ustave ti to preprečuje.

No, lahko pa se preprosto prizna, da trenutna ureditev sodstva ni skladna z ustavo.

Imagodei bi verjetno še najraši videl, da bi v zakon vpisali kar priimke. :D :D

Resno jemat njegovega jamranja o tem kako mu ta naš režim krši človekove pravice pa trenutno ni treba nikomur, tako da je vse kul.

Problem je, da ta naš režim krši človekove pravice vsakomur, ki je prisiljen svoje dogovore uveljavljati s pomočjo sodišč.

Gaius je 9. sep 2015 ob 13:53 izjavil:

Toliko ljudi kot se ukvarja z Janšo bo prej ali slej moral odgovarjati.. razen, če ne bo prišlo do polomije kot s Patrijo, ko jim še po 10 letih ni uspelo nič dokazati

Pa saj Janša redno odgovarja.
Also, ne tega pozabit (sploh del o odškodninah).

thramos je 9. sep 2015 ob 17:29 izjavil:

imagodei je 9. sep 2015 ob 15:42 izjavil:

Ali pa se pri kaznivih dejanjih, ki so povezani z omenjenimi stvarmi, doda odstavek, ki določa, da v kolikor so obtoženci ministri, sekretarji, poslanci ali predsedniki ter podpredsedniki odborov, komisij ali političnih strank, se zastaralni roki enostavno podaljšajo za 2x.

14. člen ustave ti to preprečuje.

No, lahko pa se preprosto prizna, da trenutna ureditev sodstva ni skladna z ustavo.

Hm, ne. Diskutabilna reč, ker gre pravzaprav lahko v bistvu za posebno kvalifikacijo kaznivega dejanja in ne diskriminacijo, saj se od morebitnega storilca glede na družbeno vlogo in zapovedane odgovornosti lahko tudi upravičeno pričakuje, da se bo temu bolj odločno uprl. Tako kot se od vseh nas, da se vzdržimo napadov na uradne osebe, ko te opravljajo svoj poklic in če se ne zmoremo, smo strožje kaznovani.

ZaphodBB je 9. sep 2015 ob 17:40 izjavil:

Resno jemat njegovega jamranja o tem kako mu ta naš režim krši človekove pravice pa trenutno ni treba nikomur, tako da je vse kul.

Problem je, da ta naš režim krši človekove pravice vsakomur, ki je prisiljen svoje dogovore uveljavljati s pomočjo sodišč.

Točno to je problem in ne glede na to, kdo je obdolženi in kdo ga preganja ali kdo je toženi in kdo ga toži. Te pristranskosti skozi sodne mline v dobrem stanju same izginejo v prah, ki se hitro poleže.

Glede na to, da se sodstvo čez noč ne kane samoočistiti in samopopraviti, je nova čer Patria na obzorju neizbežna. Trčili pa ne bomo samo še enkrat, pač pa večkrat, ker se bo na levi vnovič politikantsko kalkuliralo. Kako predvidljivo: http://www.rtvslo.si/slovenija/z-zaslis...

Toda zame tak človek, z vsemi vloženimi dokazi (ki si jih je prizadeval izločiti) ni čist, čeprav je nedolžen. Jasno je, da je skrival doma gotovino, ki je ni imel na nobenem drugem računu, čeprav bi jo po ZIntPK moral prijaviti, in ker tega ni, pa se je moral skrivati za Urškino sestrično (in tetica je mimogrede povedala, da sta jih JJ in Urška izročala bajne neprijavljene denarce, 12.000, 32.000, ....), da ga ne bi udaril ZPPDFT kot bumerang! Vidim, da bodo zgodovinopisci (taki, tudi ta desni) čez čas imeli dovolj virov in artefaktov.

thramos je 9. sep 2015 ob 21:08 izjavil:

matijadmin je 9. sep 2015 ob 20:30 izjavil:

Hm, ne. Diskutabilna reč, ker gre pravzaprav lahko v bistvu za posebno kvalifikacijo kaznivega dejanja in ne diskriminacijo, saj se od morebitnega storilca glede na družbeno vlogo in zapovedane odgovornosti lahko tudi upravičeno pričakuje, da se bo temu bolj odločno uprl. Tako kot se od vseh nas, da se vzdržimo napadov na uradne osebe, ko te opravljajo svoj poklic in če se ne zmoremo, smo strožje kaznovani.

Ja, "Vseh nas" pričakuje. Ne od enega bolj, drugega manj. Imagodei pa govori o nečem drugem - o tem, da se je nekdo sposoben bolj uspešno branit kot drug in da mu je zato potrebno otežiti delo. Če dobro pomislim, je ob sodstvu, ki ni sposobno zagotoviti enakosti pred zakonom, to pravzaprav bolj v duhu 14. člena ustave.

Ta pomislek, da se je nekdo sposoben bolj uspešno braniti je še kako na mestu, a je podaljševanje rokov napačen pristop k reševanju zelo stvarnega problema. Sicer, samo podaljševanje roka ni oteževanje obrambe, pač pa pometanje pod preprogo počasnosti sodišč. V vsakem primeru je kazen za KD povezana s korupcijo premila, roki pa prekratki. Če predpišeš strožje kazni, si rešil dve muhi na en mah, mirno pa bi lahko predpisali še strožje kazni za tiste, ki so zlorabili zaupanje volilcev, od običajnih goljufov.

Če se je nekdo tako očitno sposoben bolje braniti, pomeni, da je večina pri tem zelo prikrajšana. Kje je tu problem, tudi vemo, v porazni kakovosti odvetniških storitev in tega ne moremo reševati znotraj sodstva. Njihova zbornica je že veliko bolj točen naslov.

Cervantes je 9. sep 2015 ob 21:35 izjavil:

Kolikor poznam zadevo, so sodniki sami kar naklonjeni dokaj kratkim zastaralnim rokom.
Vržeš mapo med "ad acta" in se ti z zadevo ni vec treba ukvarjati.
Simple as that.

... vmes mu pa odvetniki težijo z urgencami in nadzorstvenimi pritožbami, nakar se morajo vsakih par mesecev (za vsak posamezen tak primer) zagovarjati pred predsednikom sodišča, ugotovitve pa vplivajo na personalno oceno sodnika, ki se dela vsakih par let (in od česar je odvisno, če bo sodnik lahko obdržal svoj "neomejeni" mandat)?

thramos je 9. sep 2015 ob 21:08 izjavil:

matijadmin je 9. sep 2015 ob 20:30 izjavil:

Hm, ne. Diskutabilna reč, ker gre pravzaprav lahko v bistvu za posebno kvalifikacijo kaznivega dejanja in ne diskriminacijo, saj se od morebitnega storilca glede na družbeno vlogo in zapovedane odgovornosti lahko tudi upravičeno pričakuje, da se bo temu bolj odločno uprl. Tako kot se od vseh nas, da se vzdržimo napadov na uradne osebe, ko te opravljajo svoj poklic in če se ne zmoremo, smo strožje kaznovani.

Ja, "Vseh nas" pričakuje. Ne od enega bolj, drugega manj. Imagodei pa govori o nečem drugem - o tem, da se je nekdo sposoben bolj uspešno branit kot drug in da mu je zato potrebno otežiti delo. Če dobro pomislim, je ob sodstvu, ki ni sposobno zagotoviti enakosti pred zakonom, to pravzaprav bolj v duhu 14. člena ustave.

Sine, dej na Googlu vtipkaj "KZ-1 UPB" in se bežno sprehodi čez besedilo. Recimo, random člen:

Kriva ovadba
283. člen
(1) Kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil, se kaznuje z zaporom do dveh let.
...
< vendar pa >
...
(5) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, se kaznuje z zaporom do treh let.

Zanimivo, ane, kako se od enih pričakuje malo manj, od drugih pa malo več - oziroma se eno skupino ljudi presoja strožje kot drugo? 14. člen ustave?

ZaphodBB je 9. sep 2015 ob 17:36 izjavil:

Imagodei bi verjetno še najraši videl, da bi v zakon vpisali kar priimke. :D :D

No, to je en tak neresen bulšit oz. tako očitno pretepanje slamnatih mož, da skorajda ne zasluži odziva.

Vseeno - še enkrat: od določene skupine ljudi, ki jih državljani posredno ali neposredno volimo na položaje moči; oziroma jih na te položaje imenujejo državne institucije, kamot zahtevamo večjo odgovornost, vestno ravnanje, integriteto, vzorno vedenje. Pri čemer definicija te "določene skupine" nikakor ni vezana na raso, veroizpoved, spolno usmerjenost oz. druge diskriminatorne oznake, ki jih prepoveduje ustava, pač pa zgolj in samo na njihov posebni položaj v družbi: položaj moči, kjer se lahko nekdo okoristi na škodo vseh ostalih.

Zakonodajalec bi pri tem pač še dodatno zaščitil davkoplačevalce in skupno dobro pred samovoljo ravnanja tistih, ki bi lahko zlorabili svojo moč za dosego določenih koristi.

Od kod zdaj tukaj miselni preskok na idejo, da bi v zakon vpisali priimke, mi ni jasno. Verjetno gre za škodoželjnost in nesramnost komentatorja. Dasiravno je zgolj neresnost vedno opcija.

thramos je 10. sep 2015 ob 07:33 izjavil:

Ok, malo sicer je drugače kot v tvojem primeru daljših zastaralnih rokov, ampak dovolj podobno. Vsekakor to, po mojem mnenju, sicer nisem strokovnjak za ustavno pravo , ni v duhu 14. člena. Morda lahko kdo razloži, kako smo v primeru takšnih zakonov še vedno "enaki"?

Saj smo enaki, ker 1.) pri kategoriji "Uradna oseba" ne gre za diskriminacijo na podlagi nekih bioloških, karakternih ali kulturnih lastnosti/prepričanj, ampak za razlikovanje glede na vlogo v družbi. Če te presojajo strožje zaradi barve kože ali veroizpovedi je to bistveno drugače, kot če te presojajo strožje zato, ker si zlorabil svoj privilegiran položaj. A je to res tako težko razumet? Uradna oseba lahko postane vsakdo; črnec pa malce težje spremeni barvo svoje kože in judom težko zraste nazaj prepucij.
2.) Poleg tega je uradna oseba ob nastopu svoje službe običajno najmanj seznanjena s tem, da se od nje pričakuje visoke etične standarde ter s tem, da bo ob kršitvi zakonodaje presojana strožje - če že ne dobi v podpis kakšnega kodeksa. Ali pa mora ob nastopu funkcije dati celo kakšno prisego. Za določene poklice je potrebno pridobiti celo ustrezno izobrazbo (npr. policisti), kjer se preko daljšega obdobja seznanijo tudi s svojimi dolžnostmi in posledicami, ki jih lahko doletijo, če zlorabijo svoj položaj.

Pa ja ne boš sedaj trdil, da bi morali enako obravnavat npr. skvoterja, ki med tvojim dopustovanjem živi v tvoji hiši, ter policista, ki protipravno vstopi v tvoje stanovanje in brez naloga brska po tvojih stvareh?

Pa ja ne boš sedaj trdil, da bi morali enako obravnavat npr. skvoterja, ki med tvojim dopustovanjem živi v tvoji hiši, ter policista, ki protipravno vstopi v tvoje stanovanje in brez naloga brska po tvojih stvareh?

Skovterja ne boš več spravil ven, policist bo pa dobil pohvalo/nagrado/napredovanje. Vidiš, da ni enaka obravnava!

Različni storilci so že sedaj različno obravnavani. Za enako dejanje bo nekdo dobil 1 leto, kdo drug 3 in kdo tretji 5 let zapora, odvisno od njegovih osebnih okoliščin (starost, zdravje, družina, preteklost, kesanje ...).

imagodei je 10. sep 2015 ob 09:51 izjavil:

Kot sem že priznal - morda sem si v glavi postavil slab koncept in je bolj pravilen pristop, ki ga predlaga matijadmin: da se za določena kazniva dejanja (v tem primeru korupcija, valjda) dvigne zagrožene kazni (kar za sabo menda avtomatično potegne podaljšanje zastaralnega roka). Poleg tega lahko za določena kazniva dejanja konkretno predpiše daljši zastaralni rok. Pri tem sicer izenačiš nižjega uradnika na upravni enoti, ki za 50 EUR podkupnine tvoj spis da na vrh kupa z evroposlancem, ki proti plačilu glasuje po želji "lobista" ali pa z ministrom, ki zaradi osebne koristi odločilno vpliva na izbor na razpisu - ampak, jebi ga, očitno kolateralna škoda mora bit.

Se strinjam. Še boljša rešitev bi sicer bila takšna, da se sodni sistem naredi imun za vpliv denarja in politike. Ampak to verjetno ni nikomur pomembnemu v interesu.

Jep. Vendar pa je sistem, kjer "kupuješ" kvaliteto sodne zaščite na trgu, že v osnovi vprašljiv.

imagodei je 10. sep 2015 ob 10:04 izjavil:

Jasno, ampak tukaj je govora predvsem o daljših zastaralnih rokih, ker imajo nekatere skupine ljudi HKRATI dovolj pod palcem IN dovolj politične moči ter vpliva, da lahko zavlačujejo postopke do zastaranja. Zdaj samo ugotavljamo, kako oz. na kakšni podlagi bi bila "drugačna" obravnava teh domnevnih storilcev kaznivih dejanj ustavna.

Ti še vedno ne razumeš dveh stvari in sicer:

da je podaljševanje zastaralnega roka pometanje nesposobnosti sodstva pod preprogo ter
da podaljšanje roka nima nobene veze s strožjim deklarativnim sankcioniranjem (obratno pa)!

Jaz zato pravim, da je prav, da se na eni strani:

strožje kaznuje tako kvalificirano (ob predpogoju, da ga je zagrešil javni funkcionar ali drugi uradniški odločevalec) kaznivo dejanje povezano s korupcijo, saj sedaj ni uredu ponderirano glede na sankcije za ostala KD in ni v skladu z občimi normami naše družbe;
s tem pa se avtomatsko tudi podaljšajo roki in zadeva preide v pristojnost drugačne (ne 2.) stopnje, torej okrožnega sodišča, ki naj bi bilo bolj usmerjeno za sojenje v zadevah s težjimi očitanimi KD.

Ob vsakem takem bridkem koncu z zastaranjem pa na drugi strani ne smemo pozabiti, da driske ne moremo pozdraviti z odvajali, zato, če že pride do podaljšanja roka (zaradi normativne spremembe sankcije), še vseeno ne smemo pozabiti na zaostanke in njihove vzroke! Sicer bom samo še bolj zdrknili na lestvici držav, ki kratijo svojim državljanom ČP, kajti pravica do sojenja v razumnem roku je človekova pravica.

Tole http://www.sodisce.si/VSRS-Letno_poroci... ?

Tukaj so, vsaj jaz tako najdem relevantni samo podatki o številu sodnikov in statistika. Nobenih točnih podatkov o tem, kareri sodniki so ostali brez mandata, zakaj, kakšne so bile njihove ocene, ... Beseda zastaranje pa je uporabljena samo v kontekstu voznega parka.

A je tako nenavadno, da forumaša, baje pravnika, povprašam kje lahko pridobim podatke, ki bodo potrdili njegove besede?

matijadmin je 10. sep 2015 ob 11:21 izjavil:

Ti še vedno ne razumeš dveh stvari in sicer:
da je podaljševanje zastaralnega roka pometanje nesposobnosti sodstva pod preprogo ter

Ne vem, od kod ti ideja, da tega ne razumem. Ja, lahko so zastaralni roki prekratki zaradi nesposobnosti sodstva ali tožilstva, ampak to ni cela zgodba. Dejstvo je, da celotna procedura pred sodišči omogoča izogibanje narokom, prelaganje obravnav - ne vem, če so za to odgovorna sodišča sama. Zakonodaja, ki to omogoča, verjetno. Zakonodaja, ki sodišče kastrira tako, da ne more neposredno sankcionirat nespoštovanja taiste ustanove - verjetno. Če daš sodiščem več zob, lahko verjetno del tega problema rešiš. Ampak, menda sodišča pri nas nimajo preveč zob prav zaradi zgodovinskih razlogov (beri: socializma). Nekaj pa je vendarle treba storiti, da ne prihaja do zastaranj.

matijadmin je 10. sep 2015 ob 11:21 izjavil:

da podaljšanje roka nima nobene veze s strožjim deklarativnim sankcioniranjem (obratno pa)!

Tudi to ne vem, od kod ti - saj sem že vsaj dvakrat napisal, da ravno na podlagi tvojega pisanja izhaja, da če zaostriš kazni, avtomatično podaljšaš zastaralne roke.

Okapi je 10. sep 2015 ob 12:30 izjavil:

Lahko bi pa naredili tako, da se absolutni zastaralni roki na sploh ukinejo, določijo pa roki, od katerih naprej je obdolženi samodejno upravičen do vnaprej določene odškodnine. Odškodnine bi morale biti dovolj visoke, da bi državi ne bilo vseeno, ali vztraja pri obtožnici, vezane pa bi bile lahko tudi na sankcije tožilstva in sodnikov, če na koncu ne bi prišlo do obsodbe.

Se pravi - za korupcijo recimo zastaralni rok 10 let, po 10 letih bi se moral tožilec odločiti, ali naj tvega nadaljevanje postopka, ali naj ga prekine. Lahko bi se odločili tudi tako, da se odškodnina začne izplačevati po 10 letih, ne glede na to, kakšna bo na koncu sodba.

V glavnem, postopek bi morali urediti tako, da se obdolžencem ne bi splačalo zavlačevati, tožilstvu pa tudi ne.

O.

Ker zanašanje na umno ravnanje državnih uradnikov z državnim denarjem je res zanesljivo, kajne?

Okapi je 10. sep 2015 ob 12:30 izjavil:

Lahko bi pa naredili tako, da se absolutni zastaralni roki na sploh ukinejo, določijo pa roki, od katerih naprej je obdolženi samodejno upravičen do vnaprej določene odškodnine. Odškodnine bi morale biti dovolj visoke, da bi državi ne bilo vseeno, ali vztraja pri obtožnici, vezane pa bi bile lahko tudi na sankcije tožilstva in sodnikov, če na koncu ne bi prišlo do obsodbe.

Državi je zmeraj vseeno. Problem je pa, da je tudi tistim, ki jo vodijo. Taka ureditev bi predstavljala enormno tveganje za zlorabe, ker ta odškodnina nikakor ne bi udarila po žepu tistega, ki bi tak institut zlorabljal.

Daj mi pavzo, a za KD, kjer je padel en zob ali nastala škoda v vrednosti 5 k EUR, bi v najslabšem možnem primeru človeka lahko preganjal pol življenja? Pri nas gre marsikaj po najslabšem možnem scenariju in taki pregone ne bi bile osamele izjeme, pa tudi če, to bi bilo sila neživljenjsko!

Okapi je 10. sep 2015 ob 12:30 izjavil:

Se pravi - za korupcijo recimo zastaralni rok 10 let, po 10 letih bi se moral tožilec odločiti, ali naj tvega nadaljevanje postopka, ali naj ga prekine. Lahko bi se odločili tudi tako, da se odškodnina začne izplačevati po 10 letih, ne glede na to, kakšna bo na koncu sodba.

Pa saj to že imamo! Odškodninsko pravico, mislim. Ki nastane na podlagi kršene pravice do sojenja v razumnem roku. ESČP je na to temo reklo že veliko in to prav našemu sodstvu.

Okapi je 10. sep 2015 ob 12:30 izjavil:

V glavnem, postopek bi morali urediti tako, da se obdolžencem ne bi splačalo zavlačevati, tožilstvu pa tudi ne.

O.

Sodišče bi moralo predvsem hitreje delati, pogosteje razpisovati naroke, ne verjeti neumnim izgovorom, izostanke dosledno sankcionirati in brez milosti naročati privedbe ter na sploh vse, ki sodstva ne spoštujejo, kaznovati. Za vse to imajo normativno podlago. Sam jajc nimajo, pa sposobni dovolj niso (ker je vladala desetletja negativna kadrovska selekcija).