» »

Raztopina, ki bo reševala življenja

Raztopina, ki bo reševala življenja

1
2
»

sidd ::

gel na za hanzaplast pa še čakamo, no, oziroma je že tud v neki obliki!:))
no idea for signature
signed
I

grex ::

Nič ta članek ne pove o tem kako ta veličastna zadeva deluje. Se pa podobne zadeve že uporabljajo.
Recimo Fibrinsko lepilo. Samo ne deluje točno tako, kot je to opisano v članku, poleg tega obstajajo minimalne nevarnosti okužbe z neinkapsuliranimi virusi, ker ga proizvajajo iz človeške plazme - zanenkrat še ni komercialne rekombinantne alternative. Gre pa za neko zadevo okrog 2 kvadratna centimetra velko, ki stane okrog €250.

Imamo pa za zaustavljanje krvavitev še precej dražjo rešitev: NovoSeven - rekombinantni faktor VIIa. Za en tretma, rabiš nekje 5-10 ampul (odvisno od telesne teže).

_marko ::

snow, papastrumf:

Tole poglejta, bom povedal več kasneje, ta teden nimam cajta...

klik!!!
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Pyr0Beast ::

Še moje zakasnjeno spammanje :D

Tak da ne me strašit!
Saj te ne XD
Kot sem nekaj časa govoril; Ne bodi presnečen, ko se nekega dne zbudiš mrtev. :X
V kolikor imaš samo povišano kislino, ni še toliko hudo. Ko so pa kakšni čiri ipd. (predvsem pri starosti nad 60 let), takrat se pa zna zaplesti.
Izogibati se je treba kakršnimkolim umetnim sladkim pijačam (deit, fruc, multivitaminskim), še posebno, če so gazirane, ker znajo zelo razdražiti želodec. Torej voda / kakšen sadni sok (100%)/ mleko :D

in če tale zadeva pospešuje deljenje celic torej rast/celjenje, pomeni, da smo si skrajšali življensko dobo za nekaj malega...
Pa niti ne. Tisti efekt je minimalen, je pa vseeno bolje, kot da izkrvaviš. Sama življenjska doba je pa itq enaka, saj kaj tako majhnega ne vpliva kej veliko na 'povprečje' oz, kaj drugega odmre, preden se to sploh pojavi.

Jst sm s cisto kemijo spravi v verigo 7 AK!!!
Pa so bile v previlni sekvenci?

Na kakšno posttranslacijsko modificiranje Ak (izven celično) je bolje pozabiti, ker stane veliko. Je bolje, da se našopa fregmente v kakšnega evkarionta.

Ce mal premislis kaksne kose zvecis in kaj pogoltnes, potem ves da caka tisto tableto v zelodcu tezko delo.
Hmm, kislino se da do določene mere kr lepo nevtralizirat, s tem se delo delno onemogoči tudi pepsinu, ki je ponavadi glavni razlog za težave.
Rana nastane po nekaj dneh, tam, kjer se je sluz nehala izločati in je ni težko pozdraviti. Večje problem je, ker se čez nekaj časa lahko spet odpre, ker tam sluz še vedno ne nastaja.

Ta (dokaj tanka) plast sluza mora dvignit pH iz 1-3 na skoraj 7 v tistih nekaj mm.
To niti ni nevemkakšen problem. Če se spomniš, beljakovine lahko v kislem okolju delujejo kot baze in v bazičnem kot kisline.
samo zdaj se mi pa poraja vprašanje. Od kje za boga pa potem kislina pride v želodec ???

Hja enostavno, teorija je že simple. Za neko spodobno znanstvenico z ustrezno opremo po znanem receptu nekaj skuhat tudi verjetno ni nevem kak podvig, ampak nekaj novega in uporabnega naredit, je pa nekaj drugega.
tudi kuhati je včasih težavno. Ponavadi moraš imeti VELIKO sreče, da se ti kaj lepega posreči in to pa traja in traja.

Tiste izselekcionirane kvasovke se lepo selekcionira skozi leta samo s spreminjanjem pogojev. Glede prizvodnje klavulanske k. pa nebi vedel. Je narejena sintetično ali biološko ?

Amoksiklav : Hikoncil .. lahko bi se našli kakšni patenti ali pa samo drugačen način proizvodnje učinkovine/druga učinkovina. Podjetja si ne zaupajo skrivnosti kar tako.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

gzibret ::

> Od kje za boga pa potem kislina pride v želodec ???

Kakor so nas učili pri biologiji v srednji šoli želodec proizvaja HCl, ki omogoči delovanje nekaterih prebavnih encimov.
Vse je za neki dobr!

marsovcek ::

>Čeprav je pri krvavitvi v želodec lepo to, da začne talo prebavljati svojo lastno kri, kar ima za posledico dvig kalija v telesu in zaustavitev srca.

No, to ne bo čisto res. V eritrocitih je sicer res precej kalija, a kolikor se ga preveč absorbira, ga zdrave ledvice brez problemov izločijo. Drugo je pa nevarnost izkrvavitve. Če rana "naje" malo večjo žilo, se kaj takega hitro zgodi...

> Od kje za boga pa potem kislina pride v želodec ???

Enostavno :D. V sluznici so parietalne celice, ki vsebujejo K+/H+ ATPazo, ki prenaša protone v želodec.

Pyr0Beast ::

Kakor so nas učili pri biologiji v srednji šoli želodec proizvaja HCl, ki omogoči delovanje nekaterih prebavnih encimov.

Mislil sem skozi sluznico, kar je pa marcovcek lepo odgovoril :)

No, to ne bo čisto res. V eritrocitih je sicer res precej kalija, a kolikor se ga preveč absorbira, ga zdrave ledvice brez problemov izločijo.

Se spomniš tega, da, ko telo zazna krvavitev, skrči -določene- žile in tako omeji pretok skozi ostale organe (ledvice mislim, da niso izjema). Utip se pospeši (kar naj bi koristilo, pa ne vem zakaj) vendar ga kalij počasi začne upočasnjevati (nihanja tudi okoli 1% vsebnosti se zelo poznajo). Same ledvice pa tudi ne morejo izločiti toliko kalija naenkrat in tako hitro, kot ga želodec osmotsko absorbira. Kot najbrž že veš, so celice zelo 'požrešne' glede kalija, v njihovi notranjosti je lahko tudi do nekaj stokrat večja koncentracija, kot v okolici. Veliko krvi gre skozi srce ...

Uuu, parietalne celice, to je pa nekaj novega. Si bo treba nekaj literature vzeti, da to preučim :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

antonija ::

Kislina nastaja v enih takih "breznih" pits na epieliju. Tam so parietalne celice, ki ob prisotnosti tapravih molekul zacnejo delat HCl.

Jst sm s cisto kemijo spravi v verigo 7 AK!!!
Pa so bile v previlni sekvenci?

Itak! Sicer ne vem ce je bila sekvenca uporabna (biolosko), ampak itak stancas eno po eno v verigo. Pa po vsaki stopnji preveris maso ce kul.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

marsovcek ::

Žile se skrčijo v primeru večje izgube krvi, ko gre že za šok (oz. pomanjkanje prostornine krvi, velik padec krvnega tlaka). Takrat se zmanjša pretok skozi periferijo (predvsem koža, okončine, v sili tudi črevesje), da poveča tlak v preostalem delu obtočil in posledično se ohrani pretok skozi vitalne organe (možgani, pljuča, tudi ledvice). Iz istega vzroka se pospeši utrip.

Pri tako veliki krvavitvi iz prebavil, bi človek prej izkrvavel, kot pa absorbiral preveč K. V šoku se tudi pretok skozi črevesje zmanjša, torej manjša absorbcija. Pa še to: K se absorbira v črevesju, ne v želodcu, in tudi večina razjed se pojavi na dvanajstniku.

Edit:
bolj natančen mehanizem nastanka HCl: H+/K+ ATPaza na "želodčni" strani parietalne celice spravi v želodec en H+ in iz želodca v celico en K+. K+ nato skozi kanalček pasivno odtekajo nazaj v želodec. Cl- se izloča iz parietalnih celic zaradi elektronevtralnosti; HCl kot spojina nastane šele v želodcu.

Za še bolj zakomplicirano priporočam Despopoulos, A.: Colour atlas of Physiology, Thieme, 2003 8-)

Zgodovina sprememb…

Pyr0Beast ::

@antonija
Na keri šoli si to delala? Biotehniški fakulteti?

@marsovcek
Torej je to še vedno bolj ionske narave?
HCl je v raztopini še vedno v obliki H+ in Cl- ionov Btw :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

marsovcek ::

Nekaj HCl ostane nedisociiranega, res je pa to skoraj zanemarljiva količina. Želel sem poudariti, da je izločanje H+ (strukturno gledano) ločeno od izločanja Cl-.

Zgodovina sprememb…

antonija ::

@Pyr0Beast: Delal (brez "a"-ja!!) sem v laboratorijih Novartisa v Baslu. Slo je pa za kratke verige (razlicna zaporedja) ki so se potem "limale" na ene obroce, ki so predstavljali osnovo za kemijsko knjiznjico spojin.
Po izobrazbi sem pa FKKT.

Sej drugace zadeva ni bila nic kaj zajebana, je pa verjetno kar nekja kostala. Rabis en nosilec (ne morem se spomnit imena) na kerega reverzibilno vezes prvo AK. AK same morajo bit reverzibilno zascitene. Pol pa ni nobene hude znanosti. Ko imas gor prvo AK, adstranis zascito, dodas drugo AK (spet ustrezno zasciteno). Eluiras iz nosilca, analiziras (za iskoristek in cistoco) in ocistis po potrebi. Spet na nosilec, spet odstranis zascino, dodas novo AK,.... pri 7ih ratajo molekule mal prdolge za reakcijske pogoje, tko da od tam naprej nisem sel.

EDIT: Pa HCl-a v vodni raztopini ne ostane kaj veliko nedisociiranega, ker je le mocna kislina (pka=-7).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: antonija ()
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Folding@Home (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
6210565 (3171) quadrok3100m
»

S katero hrano proti kislosti v želodcu (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6360780 (43148) Dajarra
»

Heksenšus (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7428790 (26467) antonija
»

Iskanje novih zdravil s simulacijami in evolucijo

Oddelek: Znanost in tehnologija
363735 (3037) dukenukem
»

Kaj raje vodo ali coca colo (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
557313 (6131) nikonezna

Več podobnih tem