El. nihajni krog

Seveda lahko.

Določene zadeve iz Teslinih časov delajo tudi danes, in nobenega pametnega razloga ni, zakaj današnji nihajni krogi ne bi delali tudi čez 100 let.

Odvisno od okoliščin.

Kaj makroskopskega bi moralo biti že superprevodno in in zaprto v kak superprevodni oklep.

hmmm....to sm tud jst vprašu profesorja grilja na vegovi....je reku da ni možno (pa smeju se mi je k je mislu da hočem nrdit perpetum mobile )

radiator je podal tisti pravi razlog, upornost neidealnih elementov. No pa tudi kondenzatorji niso idealni, tuljave so že manjši problem.

V bistvu je tako nihajni krog na papirju se ne bo nikoli ustavil. Pravi, tak narejen pasivni pa se bo vedno, samo je odvisno koliko časa bo porabil.

@gzibret: O tem bi lahko zelo dolgo razpravljali. Lahko ti tudi naelektri. To je potem čisto odvisno od okoliščin. Npr.: Pelje mimo Yugo ki oddaja EMI pa maš več notri kot si mel na začetku :)

Tole, kar bom opisal, sicer ni nihajni krog, je pa vseeno nihanje.


Sicer nisem atomski fizik in priznam, tudi marsikatero uro na (nedokončanem) faksu sem prespal, a vseeno.

Pri ojavu magnetnega polja se induciara flux (edit: tok, ne flux) v vsakem prevodniku (in ne samo superprevodniku). Gre za tok, ki ustvari zrcalno sliko spremembe fluxa, kot ga ta prevodna površina vidi. Ti tokovi ustvarjajo lasten antiflux, ki NASPROTUJE, in ne pripomore k zunanji spremembi polja.

Tako na uč gledano, bi ti v superprevodniku nastal tok, ko bi mu približal močan magnet in ta bi tekel, dokler magneta ne bi umaknil. Tok bi bil tako močan, da bi njegov antiflux praktično popolnoma izničil prvotni flux znotraj prevodnika.

Ko bi magnet umaknil, bi nova sprememba zunanjega fluxa povzrčila novo spremembo toka, ki bi prvotni tok vrnila v stanje, preden si približal magnet.

Če tam prihaja do nihanja, kot praviš, je to zaradi tega, ker dejanjsko imaš nihajni krog. Tuljavo imaš, saj ti predstavlja pot toka skozi prevodnik zaključeno zanko. Če stvar niha, imaš očitno nekje še kondi. Mogoče ga predstavlja tokovna ploskev glede na okolico ali kaj takega...

Ja, nemarno sem napisal. Hotel sem reči, inducirani tok izniči flux znotraj superprevodnika.

jup. Če pa uporabiš jedro za tuljavo pa imaš tam izgube.

Torej dovolj velik prostor z toroidno tujlavo iz superpevodnega materialal, ki je fizično dovolj odstranjeno od kondenzatorja(sicer ima ta zelo majno razsipano el. polje). V prostoru pa vakuum. S tem da se zdaj pojavi vprašanje kako držati nizko temperaturo...

Verjetno tako, da po meritvi vrneš tosto energijo, ki jo je meritev vzela, v mejah merljive natančnosti seveda...

ZAdosti dobro tuljavo in kondi lahko narediš kar iz superprevodnika.

Daš dve superprevodni plošči v vakuum in maš kondi. Nato narediš še ovoj iz superprevodne žice in maš tuljavo. Kondi ima neko induktivnost in prv tako tuljava neko kapacitivnost, ki pa te ne motita, ker itak delaš nihajni krog, ki bo zaradi tega imel rezonanco majčkeno pomaknjeno, a to tu ni važno...

Ah, kje pa. Vpraši VolkaD. On rutinsko riše filtre na tiskanini, ki rezonirajo čisto lepo na dosegljivih frekvencah.

Z malce večjo stvarjo imho zlahka dosežeš recimo par MHz...

Če narediš v unem kondiju več plošč in če je tuljava malo večja, recimo kaj v stilu 20 ovojev premera 30 cm, potem bi verjetno prišel kam tja...

Ne vem točno in ne da se mi zdaj okrog iskat materialov za izračun na netu ampak mislim, da sen zadel po občutku nekje velikostni razred...

Frekvenca v takem sistemu je v glavnem odvisna od geometrijskih lastnosti žice (poti, debeline, dolžine, medsebojnega položaja).

Ker bi tu resonirala žica, bi dobil dve glavni resonančni frekvenci, vsaka za svoj kos žice in kup višjih harmonikov.