» »

Uporaba diode

Uporaba diode

krikoman ::

No mene pa zanima za čim več primerov uporabe diode, bodisi katere?

razsvetljava, usmerjanje tokov, stikalo....????

Sadida ::

Lahko ti pošlem en pdf iz knjige elektronski elementi in vezja, kjer so tudi diode

lp

Highlag ::

Mogoče bi bilo lažje če bi najprej ugotovil tipe diod:

Usmerniške
Svetleče
Shotkey
Varicap
Zener
Supresor
Foto
..
Bo še kdo pomagal
Never trust a computer you can't throw out a window

rfmw ::

tunelske
step recovery
Legendary 8RDA+ (reCAPed ;), XP1700+ 2108 @ 1.84 V, SLK900A AS3 @ 2500 rpm
1,5GB Samsung DDR333+Geil DDR400+SuperTalent DDR400 @ DC 200 MHz @ 6-3-3-2.5

Mikron ::

1. NF - diode
Ge (-0 - 1kHz ): Te diode so namenjene za napajalne naprave, kot usmerniške diode. Sem spadajo Ge - diode, ki imajo prebojne napetosti Up = 30 - 200V. Večinoma so narejene z legiranjem. Uporabljajo pa se kot usmerniške diode, majhnih in srednjih moči pri nizkih napetostih. Tipični predstavniki so (AA135 in AY135 - Ge dioda).
Si: Si - diode imajo Up = 1000 - 2000V in zelo majhne zaporne tokove . Tipični predstavniki so ( BAY14 , BY238 , BY267 ). Če želimo usmerjati z diodami višje napetosti, potem vežemo več diod v serijo. Pri tem moramo paziti, da se ujemajo kapacitivnosti zapornih plasti. Če se njihove C ne ujemajo, jih moramo vezati vzporedno s kondenzatorji, ki jih predpiše proizvajalec.


2. VF – diode


VF - diode uporabljamo za razne mešalne naprave, v VF tehniki, za demonulacije in pa za stikalne naprave. Imajo majhne prebojne napetosti, majhne kapacitivnosti zapornih plasti, ter druge specifične lastnosti. Če bi usmerjali visokofrekvenčni signal z NF - diodo, bi dobili takšno obliko, kot nam kaže sl.1. Tok teče precej časa v zaporni smeri, vzrok temu je skladiščenje nosilcev v polprevodniku onkraj zaporne plasti. Pri diodi želimo, da tok minorjev čim prej izgine in ga nadomesti tok majorjev . Ko pride na diodo po prevodni napetost, zaporna napetost, nam nosilci, ki so pri prevodni napetosti prešli zaporno plast in na drugi strani tvorili nadkoncentracijo minorjev, začno prehajati nazaj čez zaporno plast. Ti nosilci tvorijo velik zaporni tok , ki traja tem dlje, čim globlje so vdifundirali nosilci pri prevodni napetosti. Da bi dobili dobro VF - diodo , je potrebno napraviti sledeče: - skrajšamo življenjsko dobo nosilcev (v kristalno strukturo diode vgradimo zlato) ~ skrajšamo čas vračanja nosilcev, tako da z dodatnim električnim poljem držimo nosilce toka ob zaporni plasti, da se lahko čim prej vrnejo . Treba je poudariti da se minerskega toka, ne da popolnoma izničiti, ampak ga nekje ostane še vedno 10%.

3. Zener (prebojna) dioda

Zener diodo ali prebojno diodo uporabljamo v zaporni smeri pri napetostih, ki presegajo prebojno napetost diode, kar je v nasprotju z usmerniško diodo tu dopustno. Pri zaporni napetosti, ki je nižja od prebojne napetosti, teče majhen zaporni tok v vrednosti nekaj nA. Ko pa prekoračimo zaporno napetost preboja, začne zaporni tok strmo naraščati. Vsako dodatno povečanje zaporne napetosti povzroči strmo povečanje zapornega toka. Zaradi tega moramo tok ustrezno omejiti. Prebojne diode za napetost do 5V prevajajo v zaporni smeri zaradi zenerjevega efekta, nad to napetostjo, pa zaradi plazovitega preboja, Prebojno napetost določijo pri izdelavi diode z ustreznim dopiranjem in zanaša nekje od 1'8V pa do 200V.
Dioda ima v področju zenerjevega preboja negativni temperaturni koeficient v področju plazovite ionizacije pa pozitivnega. Prebojne diode najpogosteje uporabljamo za stabilizacijo napetosti v zaporni smeri v področju, ki mu pravimo stabilizacijsko področje.


4. Varicap (kondenzatorska ) dioda

Kapacitivno diodo uporabljamo povsod tam, kjer želimo z napetostjo spreminjati kapacitivnost v vezju, kot na sliki. Zaporedno vezani kondenzator Cs, prepreči da bi stekel tok skozi tuljavo zaradi napetosti UUGL . S katero uglašujemo diodo. Da bi bil vpliv Cs čim manjši, mora imeti neprimerno večjo, kapacitivnost, kot jo ima dioda. Z večanjem uglaševalne napetosti UUGL se kapacitivnost diode niža in s tem se resonančna frekvenca nihajnega kroga viša. Na ta način s spremembo napetosti uglašujemo resonančne kroge.

Kapacitivno ali varaktorsko uporabljamo kot spremenljivi kondenzator, saj se ji kapacitivnost v zaporni smeri z večanjem zaporne napetosti manjša.

5. PIN dioda
Ima med p in n področje, kjer ni primesi. Pri preklopu se elektrine v tem področju zadržujejo dlje kot pri ostalih diodah. Uporabljamo jo kot tokovno spremenljivi upor ter kot stikalno diodo za visoke frekvence.

6. Tunelska dioda

So izredno ekstremno visoko dopiranima polprevodniškima področjema . Do na diodo priključimo zaporno napetost se zaradi velikega števila nosilcev elektrin pride do njihovega toleriranja (prehajanja) skozi zaporno plast. V zaporni smeri teče velik tok že pri nizki priključeni napetosti. V njeni prevodni karakteristiki izkoriščamo predvsem področje z negativno upornostjo ( med A in B ). Tunelske diode uporabljamo kot zelo hitra stikala ter za oscilatorje zelo visokih frekvenc GHz.


7. Schottkyjeva dioda

Je dioda z spojem med kovino in polprevodnikom takemu spoju pravimo Schottkyjev spoj. Taka dioda ima zelo dobre preklopne lastnosti in majhno prevodno napetost. Uporabljamo jih za usmernike visokih napetosti, so zgrajene iz GaAs (galijev arzenid ) polprevodnika (GaAs Schottky power diodes) in imajo visoke dopustne prebojne napetosti (preko 800V).

8. Svetleča ( LED) dioda

Svetleča dioda (ang. light emitting diode LED) spreminja električno energijo v svetlobo. Ko diodo priključimo v prevodno smer, se presežki nabojev, ki prehajajo preko pn spoja, rekombinirajo. Pri rekombinaciji se prosti elektroni vračajo iz prevodnega zopet v valenčni pas in s tem oddajajo energijo. Valovna dolžina oddanega valovanja je odvisna od količine energije, ki se je sprostila pri rekombinaciji Za valovanje v področju vidne svetlobe silicijev polprevodnik ni uporaben. Najpogosteje uporabljamo polprevodnike iz GaAs (infrardeče), GaAsP (med rdečo in rumeno) ter GaP (med rdečo in zeleno). Barva oddane svetlobe je odvisna od širine prepovedanega pasu; čim širši je, tem višja je frekvenca (oz. krajša valovna dolžina oddane svetlobe). Te svetleče diode najpogosteje uporabljamo za kontrolne lučke, v numeričnih prikazovalnikih (angl. 7-segment display) ali pri optičnih spojnikih (angl. optocoupler).

Zgodovina sprememb…

  • zavaroval slike: Azrael ()

krikoman ::

Hvala lepa vsem za informacije. Podatke sem rabil zelo hitro, ker sem bil v stski s časom. Na netu je večinoma vse od ledic, pa še nobene knjige, ki bi opisovala podrobno vsako vrsto nisem imel pr roki.

krikoman ::

Pri laboratorijski vaji Merjenje karakteristike diode je naloga ˝Opiši nastalo sistemsko napako? zakaj nastane in kdaj je največja?˝ Mislm use skupi je full enostawno, sam tega pa ne razumem kaj bi blo, a bi bil kdo tako velikodušen pa bi napisal?

SSH ::

WOW!! po dolgem času, da je nekdo nekaj pametnega napisal, zraven že zlajnanjega "Vprašaj strica.... strica googla". Nice work Mikron!

(sorry za off topic)

lp, FReAK.
MSI NEO4 SLI PLATINUM, A64 3000+@2500mhz, 2048mb geil 2.5-3-3-5 245mhz,
MSI NX7800GT 256DDR3, 300GB maxtor 16MB cache, LC6420 (420W)


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Pulzno krmiljenje motorja

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
72470 (2300) Pyr0Beast
»

ledice-kako razpelat,sestavt,(pomoč)

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
62530 (2133) Mikron
»

led diode

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
142960 (2628) Mikron
»

Izračuni

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
818285 (18081) radiator

Več podobnih tem