Navidezen problem

evolucija deluje vedno po tem principu

boljši osebki nasplošno imajo več možnosti za prežiovetje in razširitev svojih boljših genov

boljših genov ali pa zgolj bolj prilagojenih danim okoliščinam

> Prvič pa sem tukaj opazil kompleksnost evolucije, ki ne deluje vedno po tem principu.

Evolucija deluja takole. Forme grejo v stampedo. Iz A nastane B, iz B nastane C, iz C nastane D ... dokler iz W ne nastane W. Takrat se stvar zacikla in W vsaj za dolgo dobo prevlada.

A v tem večno razpadajočem svetu (s stališča oblik vsaj), pa tudi W le trpi manjše spremembe. Ene bolj odporne kakor druge in W_{odpornejša_N} obstane za še nekoliko dlje, kot je W, prva samoreplikatorska forma.

Zgodi se pa tudi, da forma P naredi formo Q naredi formo P ... O kuri in jajcu, po domače.

Tak abstrakten pogled na evolucijo, ko odmisliš konkretnosti biologije v karnajvečji meri, ti šele da jasno sliko.

Endurance primordialnih vodikovih atomov je ponesel to obliko do sem vse od Big Banga. Vendar na višjem velikostnem nivoju take obstojnosti ni, zato je replikatorskih oblik kar že nekaj.

Ja ...