» »

Do kam seže moja svoboda?

Do kam seže moja svoboda?

Stepni Volk ::

Realnost je tisto, kar misliš, da je res in ne nujno to, kar je dejansko res. Resničnost je skrita samo v tvoji glavi in nikjer drugje. Povedano drugače: "Če v gozdu pade drevo, ko tam ni nikogar ali bo proizvedlo zvok?"
Zvok, ki ga nihče ne sliši, fizično sicer obstaja, iz perspektive odsotnosti poslušalca ne.

Tako nekako je tudi z ljudmi, ki jih srečujemo v življenju. Včasih samo za milisekundo in že naši možgani podajo celostno podobo tega človeka... Drugič človeka srečujemo vsak dan in na podlagi vsakodnevnih vtisov spet sestavljamo podobo. Tokrat nekoliko podrobnejšo, a še vedno zelo različno od resnične.
In kaj je resničnost?
Povprečje mišljenega. In na to povprečje se da vplivati. Trend seter, main stream... lahko z reklamami, govoricami, anonimkami, opravljanjem, hvaljenjem, občudovanjem, zaničevanjem... Na povprečje vplivajo najbolj vplivni posamezniki, igra govorjenja. Temu ne uideš, saj si tudi sam odvisen od povprečnosti, od mišljenja drugih o tebi. Prej ali slej se bodo odločali o tebi na podlagi povprečja mnenj oz. na mnenju najbolj vplivnega člana skupnosti. Lahko za tebi zelo banalno stvar ali nasprotno življenjskega pomena.
Kruta igra. Ali si z nami ali si proti?
Tisoče in tisoče let je že tako. Vprašanje, če bo kdaj drugače. Dvomim.

In tako resničnost tvoje notranjosti trči z zunanjo podobo. Večino časa se mirno pretaka, občasno poči.
"Vseeno mi je, kaj si mislijo drugi!" lahko pogosto slišimo, a je to le glasovno umirjanje svoje notranjosti. Dejansko človek, ki to resnično misli in čuti, tega ne izgovori. Ne potrebuje.
To reče človek, ki hoče vplivati na zunanjost, narediti vtis.
Podobno, kot je že Miha Mazzini meni všečno zapisal o pisanju: "Nihče ne piše zase, vedno za publiko. In tu ne gre za število, če si pokazal prijatelju, je to tvoja publika."
Človek, ki bi resnično pisal le zase, se pisala ne bi niti dotaknil. Ustvarjal bi svetove v svoji glavi in poslušal dialoge, ki bi neslišno za zunanji svet brneli v njegovi glavi.

Sedaj so tu ljudje, ki svojo notranjo resnico želijo prenesti na cel svet in so pri tem zelo uspešni: pisatelji, režiserji, pesniki, novinarji, politiki, vrači... Lahko le za hip ali dva, za čas, ko bereš članek, knjigo, gledaš film, gledališko igro, poslušaš govor... Včasih za daljše obdobje ali za celo življenje v obliki političnih idej, religij, ljubezni.

Zakaj izguba ljubljenega tako boli?
Ker pade zrcalo naše notranjosti. Notranjost in zunanjost nista več v ravnovesju, kar dejansko tako ali tako nikoli nista. A v tistem trenutku se tega zaveš, zunanji svet brutalno vdre. Ko imaš nekoga rad oz. ko se zaljubiš, je ravno obratno: notranjost gre ven.

Zato ni čudno, da si vsi želijo vplivati, biti vodilni... miri notranjost, da je močnejša in bolj resnična od zunanjosti.

In v tak sistem medsebojne odvisnosti in povezanosti, vdre virus... pogosto. Včasih le lokalno, drugič širše. Potem imamo neprilagojenost, kriminal, droge, rasizem... in najhuje velike ideje.
Rečem jim komunizem, fašizem, kapitalizem, religija... in potem skrivajoč za temi idejami počnemo, kar počnemo. Grozodejstva in včasih tudi dobre stvari.

To so majhni sistemi, ko npr. prepričaš svoje prijatelje, da greste početi stvari, ki jih hočeš, do velikih, kjer je enoumje vsiljeno z zelo širokimi orodji "civilizacije".

Do kam torej lahko greš, da ne postaneš diktator, zoprn šef, osovraženi delovodja ali samo lokalno zoprn sosed oz. sodelavec?

Koliko sem torej dejansko svoboden, če so že tako lepo zapisali: "Svoboden si, do svobode drugega?"

Thomas ::

> Do kam torej lahko greš, da ne postaneš diktator, zoprn šef, osovraženi delovodja ali samo lokalno zoprn sosed oz. sodelavec?

Do tja, ko svojo sentienco ne postavljaš brezpogojno vedno pred druge. Do tja greš lahko.

Če pa jo celo smatraš za enako, si pa samaritan.

Priporočam nekaj zdravega egoizma, ki pa mora računati na to, da druge sentience so ... hm .. instance. Glavo v roke, torej!

Jest mam klobaso, ti pa zelje? No big deal. Ti maš klobaso, jest pa zelje. No big deal either, bom jest jutri bolj zgodaj vstal in ujel par klobas do večerje.

Ti se pacaš na onkologiji pod kemoterapijo, jest se pa (še) sprehajam zunaj. Jah no, če lahko kaj naredim zato, da dobiš "čudežno" zdravilo - kot so ga nekater dojkarice ravnokar - potem bom to naredil. Če se bodo sekirali zaradi tega tekmeci v znanstvenem dohtarstvu - prava figa. Kot če bi jokali šahisti, ki jih je napacal moj program. Ali pa prehrambene delavke, ki jih je nadomestil moj robot. Se ne sekiram nič.

Treba je mariti za pomembne reči. In biti gluh za jok scrklanetov raznih kalibrov.

Pustila te je punca, zaradi mene? Jebi se. Opeklo te je tekoče olje? Moramo nekaj narest na safety protokolu peke pomfrija, če že o popoplni regeneraciji opeklin in lajšanju bolečin ne vemo nič, ker smo pretupčkani, ali pa ker je RES pretežko.

Pain/pleasure instanc je edino pomemben. S tem če si nezadovoljen s svojim psom ker ni naredil kinološkega tečaja, ali pa če policija špega v tvoj računalnik ... mi povzročaš strašno muko dolgočasja s svojo jamrarijo. To sovražim. Takega je vsaj pol Slotecha.

Stepni Volk ::

"Za stare grke je bilo mišljenje odlika. Potem je postalo sreča. Kasneje bolezen. Danes je hudodelstvo."

Erich Maria Remarque

A. Smith ::

A je bil ta stavek izrečen v času socializma?

Danes te nihče ne tepe, če misliš po svoje in na glas poveš kaj neprijetnega. Svoboda tiska pa to.

Če bom jaz lapal po slo-techu, da je je kapitalizem nepravičen itd, mi bojo prbili da pojma nimam. Ne bodo me pa zaprli. Tud če rečem, da majo telebani(tm) prav, mi hudega ne bo.

Je pa s svobodo tiska res prišla ogromna verjetnost, da te nekdo dezinformira oz. zavede. Vendar ti ni potrebno nikomur verjeti, kajneda?
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

A. Smith ::

Povprečje mišljenega. In na to povprečje se da vplivati. Trend seter, main stream... lahko z reklamami, govoricami, anonimkami, opravljanjem, hvaljenjem, občudovanjem, zaničevanjem... Na povprečje vplivajo najbolj vplivni posamezniki, igra govorjenja. Temu ne uideš, saj si tudi sam odvisen od povprečnosti, od mišljenja drugih o tebi. Prej ali slej se bodo odločali o tebi na podlagi povprečja mnenj oz. na mnenju najbolj vplivnega člana skupnosti. Lahko za tebi zelo banalno stvar ali nasprotno življenjskega pomena.
Kruta igra. Ali si z nami ali si proti?
Tisoče in tisoče let je že tako. Vprašanje, če bo kdaj drugače. Dvomim.

Na ravni posameznika je to precej dobro urejeno. Imamo sodišča, ki se trudijo bit kolikor toliko objektivna. Je pa bolj zanimiv tale izrek: Zgodovino pišejo zmagovalci.

Če bi v II SV zmagali nemci, bi namesto "Socializem je nepravična oblika družbene ureditve", govorili "Lej kako je bilo blizu pa bi bili vsi pod demokracijo! Pa tisti Američani..."

Ali če nas telebani(tm) iztrebijo: "Alah je velik! Konec je neverniškega razvrata!"

Ali če nas kitajci...

V 2.SV sta trčila dva velika mainstreama zavesti. En je prevladal.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Stepni Volk ::

Erich Maria Remarque je pred nacisti zbežal v Švico. Njegovega pravega imena ne poznajo. Predvidevajo, da se je dejansko pisal Kramer (remarque brano nazaj). Njegovo bolj znano delo je: "Na zahodu nič novega"
Tu so še "Slavolok zmage", "Trije tovariši", "Iskra življenja"...

V smislu teme, je tu še en dober citat izpod njegovega peresa:
"Čim manj veš, tem preprosteje živiš. Znanje človeka osvobodi - toda onesreči."

Thomas-u bi morda bil všeč: "Denar je vnovčena svoboda in svoboda je življenje."

V "Treh tovariših" je še zapisal: "V deželi kjer ima denar ljubkovalno ime, ne bo nikoli vojne."
Glavni junak se namreč pelje na obisk k svoji ljubljeni v Švici, kjer se zdravi v sanitoriju (po i. SV).

nicnevem ::

Še moje skromno mnenje :)

Kljub temu da sem pred časom imel idejo "js sem js, ti pa ti" za zelo trdno, sem visoko čislal altruizem, prijaznost in podobne lastnosti. (verjetno sem nekje ujel kak "gen matere Tereze":)

Zdaj ko sem recimo malo odrastel (recimo, no :), so mi te reči postale še pomembnejše. Vedno _poskušam_ gledati na prihodnja dejanja na način: koliko dobre volje bodo prinesla ostalim jazom, na katere bodo posledično vplivala, in kako naj ravnam, da bo ta maksimalna v danih okoliščinah. Nato pač _poskušam_ ravnati v skladu s tem...

Problem je "le" v tem, da je to pogosto težko. Emocionalno razmišljanje mimogrede zamegli racionalni pogled, poleg tega je (vsaj meni) težko vedno nositi v glavi idejo, da smo vsi le instance ene zavesti. Pa še kaj bi se našlo...

SAI bo morala tukaj stvari pač postaviti na svoje mesto. We'll see... :)

Dovoli si torej toliko svobode, kot misliš da bo prinesla maksimalen pleasure vsem udeležencem posledic dejanja. Sliši se preprosto. ;)
overcomingbias.com -- transhumanizem.org -- singinst.org

Lešo ::

Ce nisi polnoleten pol tvoja svoboda seze kar dalec:D
Ce pa si polnoleten, se pa VELIK skrajsa;((
To so bile moje besede

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lešo ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Trump zaradi nazorske neuravnoteženosti zagrozil tehnološkim velikanom (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Novice / NWO
39252725 (41764) Vazelin
»

Afričani niso čist diht (strani: 1 2 3 413 14 15 16 )

Oddelek: Problemi človeštva
78669415 (59066) guest #44
»

Švica

Oddelek: Loža
299339 (8274) antonija
»

Microsoft tožijo, Sony BMG uvaja nove "DRM luknje"

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
183878 (3216) 64202
»

matura 2005 Komu zvoni in Menuet za kitaro

Oddelek: Šola
396399 (3237) speed machine

Več podobnih tem