Morski psi se lahko nespolno razmnožujejo

Kar se mene tiče, je vse, kar narava je, tista množica fizikalnih zakonov. Vse ostalo enostavno sledi iz njih (tudi antropološki pogled na naravo).

bMozart:
->Fizikalnih zakonov ne moreš spreminjat, vse ostalo je le stvar časa.
->Jah no, mejbi je tudi prvo le stvar časa:)

Ne ne, tega se nikoli nebo dalo spreminjat.

Jah no, jz nebi bil tak optimist:)
Na koncu bodo ugotovl da so vsi fizikalni zakoni samo tri matematične enačbe. Še pogruntamo kako te 3 enačbe spremenimo in TADA
Potem bi pa pa že lahko rekli da imamo source code tega sveta

Drugače pa jih je že možno spreminjat - v računalniškem svetu (igre). Vem, misliv si v real life-u :)

->marko, na nek nacin ima luka prav.

Ne nima. (vsaj tako kot je on mislil)
Moram na fax, dobiš odgovor kasneje.

P.S. poprečen IQ je danes kar precej višji kot pred 100 leti. Pa IMO tukaj nima genetika dost zraven, ampak vseeno.

Vsaka generacija je bolj pametna in ima manj genetskih okvar - pa še te bomo v 15 letih pošlihtali.


->Bi pa bilo treba pogledati ali te zadeve zacenjajo prevladovati, torej je cedalje vec slabovidnih in naglusnih in barvno slepih?

Zakaj bi se v bilokaterem primeru frekvenca teh lastnosti večala? Veča si nikdar ne.
Sej naglušni nimajo več otrok, kot ostali zdravi ljudje.

Ja neeki je na net.hr

Ampak, cisto enostavno, ce ima nekdo genetsko oslabljen vid in ima potomce z isto napako, se je ta genetska napaka prenesla naprej in se ohranila.
Pravim pa, da je vprasanje, ce lahko temu reces genetska napaka.

Glede na to, da se potomec rodi brez očal, bi jaz rekel, da to vendarle je napaka.

Zdrava pamet, ki občasno veje iz Big Whaleta, je prav osvežilna.

_{Nekaj podobnega, kot je bil včeraj zvečer vetrc v Posavju, ko je prej deževalo više gori v Savski dolini, na Gorenjskem.}

Ja, a veste, kako se braniš pred medvedom, baje? Tole sem ravnokar slišala na radiju. Tako, da ga pravočasno zavohaš. Zdej morate vsi razvitjati svoj voh, če ne se vam v prihodnosti, ko bodo medvedje prevzeli planet ne piše nič dobrega.

Prihodnost je v razvijanju človeško-živalskih čutov. Ampak pozor! Vsaka tehnologija je prepovedana. Dovoljeno je zgolj spolno razmnoževanje in naravna selekcija. Pa veliko užitkov!

o+ nevone

->Pravim pa, da je vprasanje, ce lahko temu reces genetska napaka.

Bega me zakaj se ni vid pošlihtal z evoucijo.
Enostavno tega ne razumem.

Vsi proteini so za svoj substrat praktično popolni - z racionalnim dezajnom jim ne moreš povečata afinitete do substrata.
Ampak vid je pa druga stvar. Zakaj vsi ne vidimo dovolj dobro?

Aja, IMO lahko temu rečemo genetska napaka.
Pa sej praktično je vse genetika, precej manj kot si želijo ljudje priznati.

Okolje je IMO precej manjši dejavnik od genetike.

Ampak mladič je umrl
je živela v akvariju še neka riba,
ki ga je ubila 3 ure po rojstvu.

> AMPAK, zakaj se vid ni popravil v vseh miljonih let v "savani"? Zakaj se ni slabovidnost izločila iz populacije z evolucijo v preteklosti?

Ker geni niso nekaj, kar enkrat izločiš in se ne more več ponoviti.
Dober vid so nadomesile druge lastnosti, ki prav tako zadoščajo, in je zanje kvaliteta vida nepomembna.

o+ nevone

> Edina smiselna razlaga je, da pač ta naša slabovidnost ni tako zelo pomembna.

To je dovolj. Očitno.

Bega me zakaj se ni vid pošlihtal z evoucijo.
Enostavno tega ne razumem.

A ni že Darwin opozoril tudi, da je lahko evolucija tud degenerativna? Če mu verjamemo, pol pač ni nujno, da se vsaka slabost tudi odpravi, lahko ostane, lahko se poslabša. Za ostalo bom pa kr nevone verjel - verjetno ni lih življenjsko pomembno, če nekdo vidi slabše. Al pa če je nekdo vidal slabše v savani. Sej človek ni osamljena enota, za družbo je pa značilna specializacija dela. Če je en slabše vidal, je pač, kaj jaz vem, opravljal kako drugo delo, ne pa lovil al pa se šal izvidnice po savani. Pa se je pač ob pomoči družbene organizacije dela slabost ohranila in prenesla naprej.

Pa tud Thomas ma tu čisto prav. Nekak trade off mora obstajati, zarad naravne omejitve resursov, IMO. Ena lastnost se "nabilda" na račun ostalih.

Saj je to ze* en rekel. Ce slabo vidis, kupis ocala in si dober kot drugi.

* prekleta US tipkovnica ... ma kdo idejo kak najlazje sumnike gor dobit ?

> In ker evolucija ni opravila svojega posla, so se ljudje pač zmigali in ta error odpravili sami - z očali. Evolucija takorekoč nikoli ni dobila priložnosti.

Ja, ljudje smo s tehnologijo prehiteli biološko evolucijo. Ampak tudi te tehnološke prilagoditve so del neke evolucije. Tako da, težko je ločiti med različnimi evolucijami, ker se izvajajo istočasno. Biološka, memetska, tehnološka, digitalna.

o+ nevone

>>>Poleg tega ta teza tudi ne more držati, ker določeni osebki imajo dober vid.

Menda je 7% skandinavcev odpornih na hiv (o tem je bilo malo nazaj govora nekje na s-t). Tudi na Ebolo je bil določen promil populacije odporen. Logično je, da smo raznoliki - preko osebkov, ki so na neko nadlogo odporni, se populacija razmnoži v odporno na tisto nadlogo. Kar bi se zgodilo tudi v našem primeru, če ne bi stehniko posegli vmes.

>>>Torej, kako je imela evolucija dovolj časa pri določenih osebkih, pri drugih pa ne?

Začetna raznolikost je precej bolj verjetna, kot pa to, da naj vid ne bi bil pomemben.

->Menda je 7% skandinavcev odpornih na hiv

Imuni so ljudje, ki imajo mutacijo na membranskem receptorju CCR5. Gre za delecijo 32 nukleotidov.
Torej ti ljudje nimajo tega receptorja na svojih celicah. To tudi ni nič kaj zelo slabega saj funkcije tega receptorja prevzamejo drugi.

Je pa potrebno povedati, da niso 100% imuni. Virus HIV mutira tako, da za vstop v celico uporabi CXCR4 receptor.
V tem primeru gre za "imunost", ki prepreči sploh infekcijo.

Obstajajo pa "druge" imunosti - v enih ljudeh virus hiv ne preide v lizni cikel. Vendar so okuženi.

>>>Zdi se mi, da ne razumeš koncepta najbolje.

V debatah rad sodelujem, ker se pogosto naučim česa novega. Vendar bom v tem primeru še nekaj časa gonil svojo.

>>>Ne govorima o 100 ali 500 letih. Ampak o miljonih.

Pa sva spet na začetku; ljudje berejo namreč šele nekaj tisoč let, od tega množično zadnjih 100.

>>>Heh, cel čas že razmišljam o dolgovidnosti. Torej, da imajo probleme na velike razdalje.

Uf, na daljnovidnost nisem pomislil.

Očitno gre za dva ločena problema, zato sem za daljnovidnost sestavil štorijo, ki za silo drži vodo:

Nekatera plemena so bila lovska, druga pretežno nabiralska. Medtem, ko je bila v lovskem plemenu daljnovidnost - ja, vid na blizu ni bil pomemben - neškodljiva, morda celo koristna, je bila pri nabiralcih majhnih sadežev hud problem; daljnoviden človek si morebiti ni našel hrane.

_marko, seveda sem bleknil traparijo, medtem, ko sta mi mulca kuhinjo spreminjala v post nuklearno obdobje ni bilo casa preveriti kaj sem bleknil. :)

21 kromosom sem imel v mislih. Downov sindrom. Pa se ta je napaka takrat ko je potrojen oziroma, ko je kako drugace 'ferderban'. To je tisto kar odkrivajo ze v nosecnosti. :)

----

> Jaz govorim, da je frekvenca dejanskih genetskih napak v življenju
> manjša kot je bila v preteklosti.

Ma, problem je v tem, da je tezko rect kaj dejansko je genetska napaka. Tiste tezje se 'odpravijo' ze pred rojstvom. Nekaj jih ostane.

Je sladkorna bolezen genetska napaka ali ne? :) V nekaterih primerih je stvar dedna, tako da, ce je to genetska napaka se prenasa v druge rodove. Ravno zaradi tehnologije, ki sladkornim bolnikom omogoca, da normalno zivijo naprej in imajo potomce.

No, tukaj sem se takoj zacel sprasevati ali nek 'aborigin' sploh opazi, da ima sladkorno bolezen, ce jo ima. Saj je njegova prehrana precej drugacna od nase. Na zalost premalo poznam sladkorno bolezen, pa ne vem.

Eno vprašanje - a je možno odraslim osebkom v celoti "zamenjat" genski material in tako odpravit določene genske bolezni oz. pomanjkljivosti?

Npr, naši zobje so bili narejeni za življenjsko dobo 30, 40 let. Danes imaš vse več ljudi, ki to dobo tudi 2x presežejo, zobje pa seveda temu ne sledijo - imamo še vedno samo dva nabora zob, mlečne in stalne. Mislim, da bi bilo ful smiselno, če bi genetsko uredili, da bi nam nekako med 40 in 50 letom zrasel še tretji set zob... Bi manj zmetali za zobozdravnike, hehe.

Ali pa ljudje, ki imajo danes genske bolezni, npr. hemofilijo, sladkorno, ali pa kakšno varianto XXY? Je to možno (ali pa nekoč bo?) zamenjat?

Nočem tečnarit - ampak a ni bila tema o morskih psih in aseksualnem razmnoževanju?

->Se samo sprašuješ kaj vse si lahko človek domišlja

Poklicna deformacija

@jype:

ja saj, saj je z vsemi dednimi boleznimi/napakami/slabostmi tako. Človeštvo že več tisoč let omogoča šibkejšim preživeti, sploh zadnje 100 let pa do ekstrema. Dejansko se ne prenašajo naprej samo najmočnejši in najboljši geni, pač pa vsa navlaka.

Dedna sladkorna bolezen - kako bi se to naprej prenašalo, če bi vsi osebki s to boleznijo pomrli pred puberteto? Ali pa anemija srpastih celic, hemofilija? Za slednjo so itak govorili, da je bolezen kraljev, kar je pač jasno - tam so jih v srednjem veku zavijali v vato in skrbeli zanje, tako da so po večini dočakali plodno dobo in svoje gene prenašali naprej, revnejši sloj je pa lahko bistveno manj skrbel za hemofilike, tako da so najbrž le stežka dočakali 20 let.

Isto velja za večino ostalih bolezni in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo. Slab dedni material od staršev, pri potomcih se pa to še nalaga. Seveda vsak potomec nima okvare, lahko je pa prenašalec. Množični pojavi alergij, astme, srčnih obolenj, rakavih obolenj... Pač pri ljudeh že dolgo ni več naravne selekcije. Že dolgo ne preživijo samo najmočnejši osebki (oz. že dolgo ne prenašajo svojih genov naprej samo najmočnejši osebki)

Od kar je medicina močno napredovala, se slabi geni prenašajo naprej (skoraj vsi že IMAMO alergije) in stanje bo čez 100 let verjetno še bistveno slabše kot je. Ne bi bil rad slišat kot kak zagovornik evgenike, ampak tle bo res treba nekaj ukrenit, če nočemo, da bodo naši potomci vsi "okuženi" s slabimi geni.

-Ali bomo množično delali splave na podlagi testiranj
-Ali bomo ljudje začeli od svojih partnerjev zahtevat certifikat o "genski ustreznosti" in se bomo začeli organizirat v kaste (evgenika)
-Ali bomo zakonsko uvedli naravni izbor
-Ali pa bo treba resno začeti razmišljati o vlaganju velikih denarjev v biokemijske študije, raziskave genetike in v razvoj genetskega zdravljenja , kar marsikomu ne bo prav. Je pa, med naštetimi možnostmi najboljša rešitev...

Razen seveda za tiste moralistične osle in verske blazneže, ki bodo bolezenska stanja, trpljenje posameznikov in družin opravičevali s tem, da se ne smemo vtikati v NJEGOVO voljo.

> Dedna sladkorna bolezen - kako bi se to naprej prenašalo, če bi vsi
> osebki s to boleznijo pomrli pred puberteto?

Za sladkorno bolezen sem rahlo v dvomih. Bi bil vnos sladkorjev v telo tak kot je sedaj, ce bi ziveli v gozdovih?

Najvecji vir sladkorja v naravi je sadje. Ni pa moke, makaronov in tako naprej, ki so sedaj lahko problematicni.

Mogoce praclovek sploh ni mogel dobiti sladkorne...

No, če je o tem pisala tako ugledna znanstvena publikacija, kot so Slovenske novice, potem pa o vsej stvari ne more biti dvoma.