matura 2005 Komu zvoni in Menuet za kitaro

Pa debatirajmo, o vojni, o glavnih junakih v teh dveh knjigah in tako naprej. Kako napisati esej? pa pomagajmo drug drugemu, s tem da se pogovarjamo o teh dveh delih poiščimo povezave korelacije med obema knjigama, v čem se deli razlikujeta, v čem se zdita podobni. Kakšna je ljubezen v knjigah? Kaj čutijo vojaki, o vojni? in tako naprej...

začnimo

hmmm kateri prirocniki pa so najboljsi? ker jih je z unaj poln kufer kolk sem zasledil...

Jeremias

Mi uporabljamo naslednje:

KRESNICE
najpopularnejši literarni vodniki

Jure Šink

Menuet za kitaro
Vitomil Zupan
Priročnik za spoznavanje književnih del
za maturo in domače branje
založba rokus

SPARKNOTES
najpopularnejši literarni vodniki

Brian Phillips

Komu zvoni
Ernest Hemingway
Vodnik po romanu Komu zvoni
za maturo in domače branje

Pa tudi za pomoč pri angleščini imaš vodnik
SPARKNOTES
najpopularnejši literarni vodniki

Brian Phillips
The Great Gatsby
F. Scott Fitzgerald
Vodnik po Velikem Gatsbyju
za maturo in domače branje

Vse tri knjige so izdane pri založbi rokus.

Upam Jeremias, da ti bodo priročniki v pomoč, tebi in vsem ostalim bralcem in maturantom.
Sama, pa imam dobro mnenje o njih.
lep pozdrav

Roman Menuet za kitaro je (avto)biografski. Če želimo to z zagotovostjo trditi moramo, vedeti nekaj o življenju Vitomila Zupana.

ŽIVLJENE IN DELO VITOMILA ZUPANA

Vitomil Zupan se je rodil 18. 1. 1914 v Ljubljani. Po končani gimnaziji 1932 je opravljal različne poklice. Bil je mornar v angleški mornarici, pleskar v Franciji, boksar, učitelj smučanja itd. Veliko je potoval. Sodeloval je z levim krilom Sokola. Po okupaciji se je pridružil OF, 1942 je bil v taboriščih Čiginj in GONARS, jeseni 1943, po kapitulaciji Italije, pa je odšel v partizane. Po koncu vojne je delal na Radiu Ljubljana, 1948 pa so aretirali in na montiranem procesu obsodili na 18 let zapora, med drugim zaradi vohunstva, poskusa posilstva, nemorale in izdaje domovine. V zaporu je preživel 7 let. 1958 je diplomiral in postal gradbeni inženir, vendar je ves čas deloval kot svobodni književnik – pripovednik, dramatik in esejist. Prejel je dve Prešernovi nagradi 1947 in 1984 za življensko delo. Umrl je 14.5. 1987 v Ljubljani.

Sokolstvo, nacionalistično telovadno gibanje slovanskih narodov, Njegovi pripadniki so se imenovali sokoli, skrajšano ime organizacij je bilo Sokol. Prvo sokolsko društvo je ustanovil M. Tyrš v Pragi, 1862, Slovenci pa leta 1863 Južni Sokol. 1905 so ustanovili Slovensko sokolsko zvezo SSZ, po ločitvi slovenskega narodnega gibanja na liberalno in katoliško stran je dobival SSZ vedno bolj liberalni značaj.

O njegovem življenju precej povedo tudi prigode in zanimivosti, ki se delno kažejo tudi v junakih njegovih del, prav tako v Berku.
Ifigenija Simonović pravi, da je poznal tudi slikarstvo. Veliko slik je opisoval zelo natančno. Kitara je bila zanj kraljica vseh inštrumentov.

Epika: novela Črni šahovski konj, Andante patetico
Romani: Potovanje na konec pomladi zanj je prejel tudi Župančičevo nagrado leta 1973, Klement, Zasledovalec samega sebe, Menuet za kitaro, Mrtva mlaka, Duh po človeku, Igra s hudičevim repom, Komedija človeškega tkiva, Levitan zanj je dobil Župančičevo nagrado leta 1983, Gora brez Prometeja in Apokalipsa vsakdanjosti.
Dramatika: Med vojno je pisal enodejanke in skeče, ki so nastali iz trenutnih potreb in nimajo večje literarne teže. Punt, Tri zaostale ure, Stvar Jurija Trabajsa. Druge drame: Aleksander praznih rok, Ladja brez imena, Barbara Nives.
Lirika: pesniška zbirka Polnočno vino.


Menuet za kitaro

Roman je izšel 1975, prvotni naslov pa je bil Važno je priti na grič, kar se kot geslo ali motiv pojavlja večkrat v romanu. Roman partizane prikaže drugače, kot je bilo do takrat v navadi. Partizan ni več junak, pogumen, bister, brez napak. Nekateri kritiki so delo ocenili kot vrhunec slovenske povojne literature, kot najboljše pripovedno delo o vojni. Edvard Kocbek je v enem izmed pisem prijatelju Vitomilu zapisal: » da se Ti je posrečila čudovita poetizacija človekove usode.« Trditev je utemeljil s tem, da je delo združilo trdo, neusmiljeno človekovo usodo z dokumentarično resničnostjo in objektivno resnico.

Roman je torej (avto)biografski. Zupan se sicer skrije za prepisovalca zapisov domnevnega neznanca, s čimer želi ublažiti avtobiografskost prvoosebno pripovedi. Za Berka lahko kljub uvodnim namigom sklepamo, da gre za Zupana. Začetni prihod v partizane bi bil lahko uvod v avtobiografsko beleženje dogodkov, nekakšen spominski, memoarski roman. Menuet je nastal po vojni, 30 let pozneje. To je omogočilo beg od gole avtobiografskosti vojnega dogajanja, saj se poleg vojne in dogajanja tam pojavi tudi španski, oddaljeni, zrelejši pogled na tisto kar se je dogajalo pred 30 leti. To torej ni spominski, memoarski roman. Španski vidik zaostri in radikalizira pogled Berka na minulo in zdajšnje dogajanje ter razmišljanje. Vojni čas je tako opazovan in doživljan dvakratno, beleženje podatkov pa se prepleta z razmišljanji mladega in pozneje starega Berka. Menuet za kitaro je roman iskanja posameznika skozi okvir doživljanja vojne – kot pove Bitter: Človek nikjer ne spozna sebe in okolice tako dobro kot v vojski. In kot doda Aleš Berger: poti za seboj zlepa ni konec.

Po romanu je bil posnet tudi film Nasvidenje v naslednjo vojni, 1980.

ZGODOVINSKI IN VOJNI ROMAN

Zgodovinski roman se je razvil v obdobju romantike v 18. St., za začetnika pa štejemo Walterja Scotta, na Slovenskem pa šele po letu 1850. Zgodovinski romani zajemajo snov iz zgodovine in se opirajo na zgodovinske vire. Napisani so po resničnih ali deloma neresničnih dogodkih, opisujejo daljše časovno obdobje, zajemajo večje število oseb. Npr. Tolstoj – Vojna in mir ter Tavčar – Visoška kronika.

Vonji roman je posebna vrsta zgodovinskega romana, saj večino zunanjih dogodkov tvorijo resnični zgodovinski dogodki iz časa vojne, ki so tudi natančno časovno določeni. Vonji roman sta tudi Komu zvoni in Zbogom orožje, Hemingwayja.

Vojni romani 20. Stoletja se razlikujejo od podobnih romanov pred tem stoletjem. Obe vpleteni strani npr. partizani in belogardisti, domobranci, partizani – Nemci, ravnata obsojanja vredno, zato ne moremo nobene označiti za moralno boljšo. Ta moralna zmeda je ena izmed značilnosti, po katerih se roman 20. St . razlikujejo od romanov 19. St. in še prej, kjer se nagibajo k romantičnemu predstavljanju vojne. Vidijo jo kot nekaj, kar nagrajuje čast in ponuja priložnost za veliko slavo.
Po nesmiselnem in vseobsegajočem uničenju, ki ga je povzročila 1. Svetovna vojna, so romani kot je Na zahodu nič novega Ericha Marie Remarqua, porušili bleščeč mit vojne in izpostavili grozote bojnega polja.

Menuet za kitaro in Komu zvoni zagotovo pripadata tej drugi kategoriji, saj gre za realistični portret, ki odkriva nečastna ravnanja obeh strani in oportunistično držo nekaterih udeleženih, vojake pa predstavlja kot tiste, ki slepo sledijo navodilom in tiste, ki o tem dvomijo ali so naivni, prestrašeni, zavedeni.

Vojak je torej človek s čustvi in ta so prisotna tudi v vojni. Zdi se, da je vsak posameznik v vojski marioneta, ki jo usmerjajo drugi.
Najvišji na hierarhični lestvici, svojim podrejenim na globusu s prstom pokaže, katero državo je treba napasti, potem ti podrejeni na velikem zemljevidu pokažejo svojim podrejenim, katero državo bodo napadli, in na koncu je zemljevid vse manjši in na njem je narisano samo točno določeno območje, kjer bodo napadli. Vsa ta navodila potem, posredujejo navadnim vojakom, ki z nosom v blatu, bojujejo boj, nekoga, ki se greje v prijetno toplih prostorih in misli, da je ves svet njegov.


Tako, to naj Vam bo nekaj v vzpodbudo, da boste razvili debato o knjigi in morda za začetek o Berkovih razmišljanjih o vojni v prvih treh poglavjih.

Lep pozdrav

pejte si pogledat predstavo k je v sentjakobskem gldaliscu ze neki casa.. bo igrala se par mescev

res vredno ogleda.. prepletena sta oba romana med sabo.. hudo je

haha :D tm so tud mene intervujal.. se bom pozanimala kdaj igrajo pa se danes sporocim

AnaB, potem si ti tisto dekle, katere mama pravtako igra v predstavi?

ne ne.. jes sm tista punca, katero so cist nakljucno pohopsal.. sej upam da se ne spomns ker je zadeva res grozn izpadla..

sam predstava je res vredna ogleda

charna: link je besedilo ki je podčrtano torej klikni na: Spored predstav v Šentjakobskem gledališču.

uglavnm,

mene pr menuetu sam ena stvar bega. moja profesorca pravi, da je bil (berkov prijatelj) Hauzer izdajalec(da je to kao razvidno iz knjige) in da ga zaradi tega ni pozdravil ko sta se srečala(da ga kao nebi zajebu-se opr. izrazu). Men se zdi to krneki, ker iz knjige nikakor ni razvidno, da bi bil Hauzer izdajalec..

kaj o tem menite vi?

individualizem je v posamezniku težko zatreti, ga premostiti in ga povezati z občutkom pripadnosti kolektivu. Berk v resnici zmore opustiti indivdualizem le v stiku z Antonom. Razložite njegov odnos do sebe, skupni odnos njega in antona ted odnos s kolektivom. Zakaj je samo anton tisti, ki zmore ublažiti močan individualizem v Berku? ali bi tudi vi kot močan individualist ravnali enako kot Berk?

evo to je en izmed predlogov za esej iz priročnika... kaj pisati?

za vse informacije o maturi obiščite stran

www.ric.si

jako veselje ... komaj ze cakam

jah no, smo preziveli ... ceprav sem bluzo da kr hudo ... no bomo vidli kak bo ... in kak je tebi slo?

Huh, pri razpravljalnem sem FUL nakladal. Navodila so bila kratka in precej zahtevna, potem pa hočeš napisati bistvo in bi prišlo cca 2 strani Potem pa sem šel pač še off-topic čisto pri vsakem vprašanju

emm moje mnenje kolikor sm si zapomnil, zapiskov se mi trenutno ne da brskati...

*** Zanima me kako se na eni strani Berk in na drugi strani Robert Jordan sprašujeta o smiselnosti vojne, kje v romanih se to kaže?

Berk kolikor se spomnim po tem, ko se noče priključiti partiji in se tudi pogovarja z komandirjem, ne Mihajlovom razmišlja, da vse vodijo ljudje iz pisarn, razmišlja tudi o Stalinu in Hitlerju ter o tem kako so samo oni pomembni glede vojne - voditelji in pogumni, od ostalih ne bo za njimi ostalo nič.

Robert Jordan pa razmišlja o tem v drugem delu, ko ima retrospektivo z Goltzom in razmišlja, da mora on le izvršiti ukaz, da tudi Goltz dobi povelje od višjih sil. Drugače pa Jordan razmišlja o smiselnosti vojne in napada po vsaki kritični situaciji, proti koncu knjige vedno bolj, ko začenja imeti več notranjih monologov in se v dialogu pogovarja sam s sabo.

***in pa
Ali Anselmo ko govori o vseh tistih ubiti živalih, ki je kot lovec ubil, na tak način dokazuje svojo pomembnost?

Dokazuje kakšno pomembnost, v odnosu s čim. Glede na to, da je ubil živali ga ne naredi ravno pomembnega. Še vedno se kaže njegova osebnost v tem, ko gleda tiste vojake na straži in razmišlja o tem, da noče ubijati ljudi. Tudi z Jordanom se o tem pogovarjata. Njegova pomembnost je se mi zdi v nekakšni tovariškem odnosu, da si Jordan z Anselmom zaupa.

***človeška roka= medvedja šapa.
Hmm se mi ne da več razmišljati..

upam, da kej pomaga, nekaj razmišljanja...

še eno vprašanje... kakšne občutke/spoznanja/dožitja doživlja Berk z Bridko oz. Sonjo? katera od teh dveh se vam zdi da je bolj podobna Mariji, ne samo z svojo osebnostjo, ampak tudi na z vplivom na Berka/Roberta?

Samo da je konec.

Hehe, gremo zaj zakurit toti dve knjigi

Hehe

A kdo kup knjigo "Menuet za kitaro"? Komu zvoni je od bakice...

Po želji se lahko dogovorimo tudi za količinski popust.