Vojager 1 na robu osončja

> Po skoraj treh desetletjih je vesoljsko plovilo Voyager 1 na robu našega sončnega sistema in bo kmalu vstopilo v 'odprto vesolje'.

To je mau tko. Bolj bul kot ne. Ni nobene take meje med Osončjem in Odprtim vesoljem.

Radio signale pošiljajo vsake toliko, na pogon radioaktivne baterije.

300 Wattov, če kej vem. Jasno, moč pada s kvadratom prepotovane razdalje. Samo jo pač ojačamo, če nekoliko signala le zajamemo. To delamo že skozi celo zgodovino radia.

Kje je meja? S 300 Watti oddajne moči lahko prečka signal celo Galaksijo ali prostor med dvema. Samo če na oni strani niso tko leni in nesposobni, da ne bi primerno ojačili prejetega signala.

@Thomas

definiraj tole:

"Samo če na oni strani niso tko leni in nesposobni, da ne bi primerno ojačili prejetega signala."

Ne to dobesedno jemat.

En pulzar iz neke druge galaksije oddaja PRECEJ mocne radijske signale. Tukaj na zemlji pa jih razen enormnih radio teleskopov nihce ne ujame. Ko pa signal enkrat ujames ga lahko tudi ojacas.

The Sound Of Pulsars

Matthai, če bi prebral Nasin članek, na katerega si dal link, bi lahko ugotovil, da komunicirajo z njim (kako bi sicer ugotovili razne znastvene rezultate). Oddaljen je pa trenutno skoraj 14 milijard km.

Sicer pa, če bo Voyager 1 deloval do 2020, bo mogoče celo priletel v pravi medzvezdni prostor (sedaj je pač v nekem vmesnem območju) - no priletel bo itak, samo če bo od njega tudi kaj slišati, bo pa še bolje. V tiste konce še lep čas ne bo nobene sonde, kajti odprava New Horizons bo samo pri Plutonu šele leta 2015, kje je še potem 14 milijard km. Pa najverjetneje ne bo imela na krovu tako močnih RTG-jev (radiotermalnih generatorjev), da bi delovali do razdalje, kjer bo Voyager leta 2020, to je skoraj 21 milijard km.

Če zelo dobro veš kaj iščeš (predpogoj, da lahko učinkovito obdelaš signal) bi šlo. Praktično bi rekel, da samo satelit ne bi zadoščal, ker se ne bi mogel osredotočiti na le en izvor. Satelit v navezi z recimo laserskim namerilnikom (kot se jih uporablja za vodenje izstrelkov) ali GPS koordinatami pa je že druga pesem.

Ko random (termični) radio šum preglasi šibke signale oddane nekje daleč ... moraš poslušati nekoliko dlje, da kaj razbereš.

Da se. Da se poslušat vse (današnje) tipkovnice na Zemlji istočasno. Taka tehnologija je povsem možna. Samo je še ni.

Je pa po drugi strani res, da že obstajajo komercialni kanali, katere je v PRINCIPU nemogoče poslušat. Kvantno skrivanje infota je 100%.

Tipkovnici tezko, monitorju precej lazje. Je pa vprasanje kaj bi v resnici dobil. Monitor na nogometnem igriscu ne bi bil tak problem, monitor v eni stolpnici, kjer bi bilo se nekaj deset ali pa sto monitorjev pa skoraj nemogoce. Ne bom rekel nemogoce. Problem so okoliske motnje. Teh je pa ogromno.

Pa signal v brezzracnem prostoru kaj lazje potuje kot npr. signal ki potuje po nasi atmosferi?

Pa se nekja,....glede Voyagerja me je vedno zanimalo,...kako je z materiali, kateri so bili uporabljeni za gradnjo Voyagerja....kot vemo plastika, tudi kovine, se starajo,...sicer mogoce zaradi soncnega sevanja in zracnih in podnebnih vplivov, ki jih tam noter sicer ni,...ampak vseeno,...v nedogled najbrs ne bo slo.....materiali bodo verjetno pocasi razpadli...ali ne? Si ne znam priblizno predstavljat tega. Dobro ne govorim zdaj o razpadu materialov v 20, 30, 50 letih,...ampak recimo 100, 1000, 10000 letih potovanja Voyagerja,...ce mu bo to sploh usojeno.

> ampak recimo 100, 1000, 10000 letih potovanja Voyagerja,

No difference!

> ...ce mu bo to sploh usojeno.

Ne, mu ne sme biti. Ker ga moramo kmalu ujeti, v svoji ekspanziji na vse strani s svetlobno hitrostjo.

Dokler pač nimaš vseh atomov v svoji okolici pod kontrolo, nisi varen, nisi ekonomičen, vire puščaš vnemar.

Logično je potem, da ne moremu pustiti Saganove oglasne table pa kar pri miru. Kot nobenega atoma sploh.

Zakaj pa ga ne bi se kak atom zadel odzadaj in ga malo pospesil?

En možen odgovor bi bil ta, da je v Osončju nekaj temne mase. Toda ta bi potem vplivala tudi na tirnice planetov, tega pa ne opazimo.

To NI prva štala, ki jo tuki imamo. Galaksije se tudi ne obnašajo prav in za to krivimo temno maso.

Pa še okoli hitrosti gravitacije smo hudo skregani.

Če hoče kdo postati pomemben znanstvenik, naj to štalo prepričljivo pokida.

Ne ... ni tko simple. Žal.

Za eno desetmilijardinko težnega pospeška na površini Zemlje gre. Taka napaka pri kroženju Lune okoli Zemlje ali Zemlje okoli Sonca ... bi se poznala krepko!

Sej to je pa tadrugo. Da tukaj se pa ne. Nerodna stvar.

Bemti, zakaj na Voygerja niso dali boljšega reaktorja. Sej sonda še vedno dela, ampak ima na voljo premalo watov (nekaj inštrumentov je crknilo, nekaj pa jih je še vedno na voljo).

Thomas, kako bomo ujeli tisto stvar, če bomo do 2050 že večinoma uplodani? oz., potem bi seveda tudi lahko, ampak kdo se bi sploh sekiral za tisto.

gzibret:

Zakaj niso v Voyagerja dali močnejšega radiotermalnega generatorja (ni to reaktor)?
Voyagerja sta bila namenjena za preučitev zunanjih planetov, ker takrat niso bili poznani skoraj nič. Voyager 1 naj bi po prvotnih zamislih letel celo mimo Plutona, vendar so tir kasneje spremenili, da je dobil dober vpogled na Titan.

RTG-ji pa tudi precej stanejo, moč pa jim usiha s časom (prepolovni čas plutonija jih omejuje). Če bosta Voyagerja delovala do 2020, bosta delovala vsak 43 let. To pa je doba, ki jo ni preživela še nobena vesoljska sonda. In vsaka čast inženirjem, da so skupaj sestavili sondo, ki deluje skoraj pol stoletja in to v najrazličnejših razmerah.

Sem pogledal še glede anomalije pri oddaljenosti Pioneerjev.

Tukaj več piše.

Sicer pa moje mnenje je, glede na to, da ta pojav pri Voyagerjih ni opazen (sta tudi precej sodobnejši sondi), je težko govoriti o nekih velikih anomalijah pri fiziki.