Slo-Tech - Sodobno avtorsko pravo izrazito ščiti pravice avtorja, ki jih ima na avtorskem delu. Brez privolitve avtorja, oziroma ustreznega prenosa materialne avtorske pravice, ni dopustno avtorskega dela, vzemimo za primer besedilo, reproducirati, distribuirati, dajati v najem ali predelati... Vsa upravičenja dobi avtor že s trenutkom ustvaritve avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, kot temeljni predpis, ki ureja avtorsko pravo pri nas, v zelo omejenih primerih dopušča vsebinske omejitve avtorjevih upravičenj (npr. citiranje).
Visoka stopnja varovanja avtorjevih upravičenj pa se lahko izkaže kot pretirano omejujoča. Mlad ustvarjalec hoče razširjati svoje delo, pri tem pa se odloči, da ne bo dovolil komercialne uporabe, dovolil pa bo spreminjanje svojega avtorskega dela. Znan koncept, kaj ne?
Projekt Creative Commons, kot navajajo na domači (slovenski) strani, je globalno gibanje, ki se odziva na spremenjene okoliščine ustvarjanja, kot jih prinaša razvoj digitalnih tehnologij, medijev in načinov kulturne produkcije. Avtorjem in ustvarjalcem nudi fleksibilno obliko pravne zaščite njihovih avtorskih pravic (zaenkrat ponujajo licence, dodal J. Logar), ki jim hkrati omogoča lažje širjenje del med uporabniki.
Licence, ki jih ponuja Creative Commons, niso namenjene specifičnemu varovanju programske opreme, pač pa drugih avtorskih stvaritev, kot so besedila, slike, glasba. Primeri ustreznih licenc so že nekaj časa na voljo, a niso ustrezno prevedene v slovenščino. Popolna združljivost licence z našim pravnim redom je zato vprašljiva.
Tudi zato je Inštitut za intelektualno lastnino decembra 2004 začel s procesom prilagajanja licenc Creative Commons v slovenščino. Prvi rezultati so že tu, saj so 26. aprila letos, na svetovni dan intelektualne lastnine, objavili prvi osnutek slovenske licence, do oktobra pa naj bi bil prevod dokončan in predstavljen na 3-dnevnem festivalu.
Pri procesu prilagajanja besedila ni pomemben samo končni izdelek, torej licenca, izredno pomembna je tudi javna debata okrog varstva intelektualne lastnine. Naš forum vabi.
Se dolgo. Tudi ce patentiras tehnologijo, to ne pomeni, da lahko kopiras relevantni softver, ki ga je napisal nekdo drug in objavil pod GPL.
Med drugim (slabi) patentni zakoni ne prepovedujejo distribucije programske opreme, temvec zgolj njeno izvajanje. Dobri patentni zakoni onemogocajo vsakrsno patentiranje abstraktnih idej.
Meni je še posebi glupo tisto: you may not build upon... itd
To skratka pomeni, da fotke ne smeš niti resajzat ali obrezat ker si jo potem že "zmanipuliral". Da fotomontaž in praktičnih uporab fotk sploh ne omenjamo...
Sam on the other hand: koji lulek mi bo pa dokazal da je moja fotomontaža based na njegovi slikici
Meni je še posebi glupo tisto: you may not build upon... itd
To skratka pomeni, da fotke ne smeš niti resajzat ali obrezat ker si jo potem že "zmanipuliral". Da fotomontaž in praktičnih uporab fotk sploh ne omenjamo...
Hm, kaj pa smeš pri npr. Microsoftovem programju?
Recimo, sedaj za nekoga kupujem laptopa. Zraven bodo Windowsi Xp. Ki jih ta oseba ne rabi, ker bi imela gor Linux.
Windowsov NE SMEM prodati naprej (brez njih pa laptopa nočejo prodati). Če je kakšen del kode slabo napisan ali kakšen slovenski prevod neustrezen, NE SMEM zadeve popravljati po svoje. Skratka, ne smem nič.
Je to problem? Ne, ni. Ker sem se strinjal z licenco.
Tukaj bo podobno - če hočeš delo uporabiti, se moraš strinjati z licenco. Če ne, pač stopiš do avtorja in zadevo kupiš.
kuglvinkl zlo bi bil dober en clanek glede avtorskega prava.
Kaksen je nacin da ti izdas svoje digitalno delo pod doloceno licenco. A to ti samo reces"od sedaj naprej je moja_skladba.mp3 pod CCjem" pa ze velja al kaj?
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo
Ker edino ta licenca dovoljuje drugim kopiranje. Če se z licenco ne strinjajo, potem kršijo tvoje avtorske pravice. Torej jim preostane, da se strinjajo zlicenco, pa čeprav si jo ti izrekel le ustno. Ali pa gredo v tožbo, kjer pa nimajo šans, razen če je sporno lastništvo pravic (torej ni dokazov, da je res tvoje, oziroma dokažejo, da je v resnici njihovo ali pa da so od drugod pridobili pravice)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
