Trivialna (ne)verjetnost

"btw, a naj grem jutri po loto listek?"
Se ti bo loto listek padel pokoncno v neko spranjo na tleh =)... aja zadel pa ne bos nic =)

Travo kadiš?

>> Včeraj pa sem vrgel cigaret (tobak z ročno narejenim filtrom)

Mogoče pa ma raje bolj močan občutek po tobaku?

Vznemirjati bi se moral, če bi se ti nikoli v življenju taka stvar ne primerila.

TO bi bilo šele čudno! No ja, kakšnemu se tudi TO zgodi.

No, jaz sem bil pa na vlaku prejsn teden, pa se je ena pankercica skrila pod zic pred kondukterjem. Imagine that

Ko sem bil še precej mlad, sem pozimi metal ene drobne jabučke okoli. Vprašal sem sestrico, kaj naj zadanem. Da bi se nehal šopiriti, mi je določila 5x10 cm velik cilj kakšnih 12 metrov daleč. Zadel sem ga s prve. Potem pa še nekoliko manjši cilj 10 metrov visoko kake 15 metrov daleč v velikosti 5x5 cm. Zadel sem ga s prve.

Kakšna verjetnost je za kaj takega? Ena proti milijon?

Well, no! Dobrega doktorja Freuda moramo vseeno včasih jemati zelo resno, on je dal za take stvari IMO zelo dobro pojasnilo. Zakaj včasih kot po čudežu izvedemo take neverjetne trike? Zakaj je nekomu recimo uspelo (Freudov primer), da je po nerodnosti tako nekako sunil proti gospe, ki je v halji odprla vrata, na katera je pozvonil, da je v trenutku razvezal njeno haljo in jo razgalil? Od kod nenadoma taka rokohitrska spretnost?

To se - according to dr. Freud - zgodi vedno, kadar ni nobene motnje, ki bi iz podzavesti ovirala ta proces. Izredno natančne mašine smo, metanje predmetov, akrobacijske točke in tako naprej, to so naše defaultne sposobnosti. Ponavadi jih pokvari kakšen signal iz nezavednega in stvar izvedemo povprečno. Tu in tam pa tega signala ni in izvedemo performance 100%.

Metanje čika pokonci recimo. To morda zna človeška mašina z (na pamet rečem) 50% verjetnostjo. Samo v 99+% so zraven motnje iz podzavesti, pa ni spektakla.

Zgodl se mi je neki tacga kot Tomasu (pa tut bolj majhen sem se bil)
V vrt s solato je pristal golob. Viden zaradi solate ni bil, sem si pa zapomnil kje naj bi pristal. Pobral sem precej velik kamen in ga s precejsne razdalje na mestu ubil. Ne vem kaj me je bolj frapiralo. Tak neverjeten zadetek ali dejstvo, da sem fental nic krivo ubogo zival.

> podzavest mi reče "ej, ti tega pina zdele ne veš, ok! poskus čez pol ure"?

Meni so to zdi največja pogruntavščina doktorja Freuda. (Poleg mogoče tiste, da je pamet determinirana). Namreč, da "po defaultu" smo silno precizni in sposobni, vendar nas ponavadi bega šum, ki se nam kreira.

To pojasni marsikaj!

Uni tahudi strelci v NBA ga majo vsaj pridušenega, po moje. Oziroma, kadar ga majo, jim trojke lepo letijo.

Ampak zna biti tako, kot če bi bili na dizel ... skoz mau ruka, ali pa je motor ugasnil.

Težko, z eno besedo. Samo to je feature po moje, ni bug.

S to Thomasovo (no Freudovo v bistvu) razlago se da odlično razložiti tudi četrto sobo iz filma Four Rooms: poba stavi svoj mezinec za nevemkateri ameriški oldtimer, da mu uspe 10 zapored prižgati zippota. In jasno, zaradi šuma ne rata že iz prve.

Eschelon,

Skoraj 50% možnosti ti pripisujem, da imaš prav. Recimo ene 43%.

Da je tole totalni bluz in da preganjam meglo.

BUT ...

Poglejmo zadeve z informatičnega, matematičnega stališča! Uni Anglež, ki za NGC potuje po svetu in je prvič v življenju držal kopje v rokah, pa je vendarle zadel tarčo, ki jo redkokateri domačin.

Zdej se pa vprašajmo, kako zahteven je izračun, da z verjetnostjo npr. 10% zadanemo tarčo! V vsakem primeru NI tako strašno, po moje. Človeških nekaj sto ali več Gigaflopsov bi zlahka lahko bilo dovolj, da poveže vse informacije ki jih je dobil skozi čutila - in zadane v povprečju enkrat na deset metov.

Ne gre za nobene mistične sposobnosti, le za optimalno porabo virov lastnega telesa.

En tak kompliciran Bayesov izračun bi rabili za tole presojo. Notri bi se pojavilo marsikaj, tudi da so pri NGC mau pofejkali oddajo, da jo je boljš gledat.

Veliko takih testiranj in izračunov, pa bi dalo potem odgovor na to, če je imel Freud v bistvu prav ko je trdil, da se "skozi napako izraža nezavedno sporočilo".

Da so naše peak sposobnosti v glavnem zadržane, kot so tigrovi kremplji povlečeni v blazinice - se meni zdi zelo možno.

> a ni skoraj normalno(gledano iz verjetnosti), da bo na vsake tolko časo se res našel nekdo, ki bo prvič zadel tarčo ali kaj podobnega.

Vsekakor!

> Pa zakaj ravno angleža nebi motila podzavest, vse ostale pa?

Tudi par ostalih ni. Ampak večina domorodcev, ki mečejo kopja že celo življenje, je pa vseeno zgrešila.

Komplicirani izračun iz pogojnih verjetnosti je tukaj nujen.

Ja. Takih dogodkov je res kar mnogo. Zato se mi zdi "moja" razlaga precej verjetna.

Ja, tako gre to. Pa brez magije, le ves computing včasih lahko vprežemo, pa je.

Števil nisi telepatiral - kot bi kdo pomisli - pač pa si zračunal, kakšne utegne nakracat. Izračunal iz vajine skupne zgodovine. Tako kot on. Takorekoč si ga emuliral.

Rock Paper Scissors. S prijateljem preganjala dolgcas. Imela 31 zaporednih enakih metov.

Skoda, mar bi pobral to verjetnost, jo spravil do nedelje, pa zadel na Lotu :))

Ja, collective mind ;>

Lahko da ja. Lahko. Kot nevrokirurg, ki operira med dvema svojima srčnima utripoma.

Vse se uporablja skoz, rezerv praktično ni.

Tukaj gre samo zato, da se en majhen(?) del tega, ki recimo zadostuje za zbiti goloba s s kamnom s slemena, ne zmoti z drugim procesom, ki naprimer pravi "povej, da jih boš zapustil za minutko, ker boš moral it lulat".

Pa fališ goloba in zadaneš šipo.

Hja. Morda si "brezšumno" izračunal, kaj moraš narest. Ali pa si zaradi šuma zgrešil valj.

Marsikaj je mogoče.

Res, da sem bil v tistem prostoru več kot eno uro. Možno, da sem v podzavesti že imel zapisane pozicije tistih valjev... Vendar potem ne vem, zakaj sem sploh utež spustil in tako riskiral, da razbijem valj...

Tudi če je s 40 metrov. Ena od milijon(?) random bi šla prav.

Ah to z bejbami je malo mimo. A misliš, da katero dejansko dobiš s samim pecanjem? Ali pa je ne dobiš, ker imaš tremo pred njo?

To je cist najbolj osnoven socioloski pojav

Točno tako. Tukaj pa "preučujemo" stvari, ki jih je težko izvest in njihovo povezavo s človekovo koncentracijo. Nekomu pokazat, da si mu všeč, ni ravno težko ali neverjetna stvar za izvest. Tako vsaj jaz gledam na to.

Se pravi, da je veliko kot nogometno igrišče oz. večje? In čez to dvorišče je on nabil žogo? Upam, da ti je jasno, da velika večina fuzbalerjev nima take moči (sploh ne vem če kak). Tvoj kolega je pa Roberto Carlos, al kako?

pa kaj ma veze kolk sta verjetna ... verjetnost pač ni enaka nič in to je edino pomembno ...

pravim samo, da verjetnost je takšna kot pač je .. dejstvo je, da ni enaka nič in to je dovolj, da ti uspe ...

al je bolj ali manj verjetno je pa druga stvar ..