Igre kot kultura

Tukaj odpiram pomembno vprašanje. Ali bi lahko igre postale ugleden del naše kulture kot so to dolgo že knjige, slike, filmi, gledališče, opera, ipd.

Moje ne preveč pomembno stališče:

Če pogledamo recimo filme. Poznamo več žanrov, od akcij s drugorazredno zgodbo do globokih mojstrovin. So filmi pri katerih vam je konec že ob pogledu na igralsko zasedbo jasen ter filmi, ki vas tudi ob nenehnemu streljanju pustijo hladne in zdolgočasene.
Toda to je samo en žanr. Igre pa žal... skoraj vse bolj ali manj sodijo v takšno zvrst.
Kot razlog za takšne razmere ne bom priznal stališča, češ igre so za igranje, igre so za zabavo, igre niso za razmišljanje, igre so za sproščanje in gradnjo motoričnih sposobnosti, igre ne morejo biti knjige.
Glavni razlog zato bi bila predvsem hollywoodsko naravnana igralska industrija, ki vsekakor v prvi vrsti gleda na dobiček in, ki bo na vodilna mesta postavljala ljudi, ki jim bo ambicija narediti igro, ki se bo zelo dobro prodajala. Malo je iger, ki bi imele dobro zgodbo, dobro tematiko in bi bile ob tem tudi kvalitetna na drugih področjih, kot so igralnost, grafika, režija.

Bi bilo možno kreirat igro, ki ne bi imela nobene oz. zelo malo značilnosti linearnosti. Recimo igra v kateri bi vsaka vaša odločitev vplivala na drugačen potek igre. Igra v kateri bi bil zelo majhen odstotek bojevanja oz. skoraj nič in bi bila hkrati zelo zanimiva. Igra v kateri nebi shranjevali pozicij in imeli možnost ponovnega nalaganja , razen pač ob naložitvi igre. Igra pri kateri bi zelo malo poti vodilo v smrt, če bi spoštovali njena pravila.
Npr. zgled takšne igre bi lahko bil popolni posnetek našega sveta iz stališča medsebojnih odnosov, vrednot. Nato bi se na podlagi tega umetnega sveta režirala igra. Npr. pri filmih nam ni potrebno kreirati sveta ker ta že obstaja. Skratka že imamo okrog sebe svet poln emocij, vrednot in pravil, ki se jih vsi brez premisleka tako ali drugače držimo. Dober primer in vsem znan primer bi bil, če bi bil kdo sposoben kreirati igro kot je to Medal of Honor, a kot popolni posnetek Reševanje vojaka Ryna, torej, da bi ob smrti soborca začutil žalost, da bi občutil bedo, da bi bila interakcija na takšni ravni, da bi vam izvabila emocije. A bi bilo možno kreirati posnetek Šindlarjeve liste. Da ne bi bilo samo pobijanje digitalnih Švabov, ampak da bi tukaj bilo tudi sporočilo, ki pa se lahko ljudi dotakne samo preko emocij
No, pa da ne zamorim samo s črnogledmi scenariji. Pomoje je možno na vsak filmski scenarij ali knjigo kreirati dobro igro. Tudi španske nadaljevanje, seveda ne v obliki The Sims. Industrija bi samo morala zavržiti dosedanje koncepte kreiranja igre in njihovih zgodb. ... a vedno je tukaj denar...

Sam študiram na FERI MB in sem že od zgodnjih let sanjaril o kreiranju iger, ker drugo me v moji stroki ne zanima in grem raje zgodovino študirat kot pa pisati programe za finančnike.

No, to je samo moje bluzenje, mene pa bolj zanimajo vaši pogledi na moje vprašanje. In prosim, premislite preden kaj napišete.

Nekaj iger le je, ko ti zvabijo nekaj custev, ce ustrezno "pades noter". Tako na hitro se spomnim Mafie.

In ce se bos kdaj lotil delat svojo igro upam, da ne pozabis, kar si napisal v tem postu