Alarm: nam bo vstop v EU prinesel programske patente?

MID je objavilo svoje uradno stališče.
Bistvo besedila:
1. V skladu s tem smo uradno izrazili podporo že oblikovanemu stališču Nemčije glede podrobnejše terminološke in vsebinske opredelitve (tehnični prispevek) ter povezljivosti sistemov.
2.sam predlog direktive pa, po našem mnenju, ne uvaja novih restrikcij

Komentar:
Tipicen zma... (izdelek) slovenske diplomacije ki vzbuja posmeh in pomilovanje. Najprej sem pomislil na Diarejo. Ce gdo pozna Josipa Visarionovica naj mu poslje spodnje besedilo pa bo mogoce v Mladini kaj zanimivega narisal.

Predlogi:
root987 , predlagam da v tvoje pismo vkljucis nekaj komentarjev iz analize ki jo je poslal Matthai . Morda bi bilo smiselno da ga tudi malo skrajsas. Pripombe o inkviziciji in korporacisjekm pobijanju nadomesti z bolj konkretnimi komentarji iz sporocila Matthai-a.
Vsekakor me zelo zanima odziv, upam da ga bos objavil.

http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/f1?OpenFr...

Stališče MID o predlogu Direktive o patentibilnosti računalniško izvedenih izumov
(Objavljeno: 12.05.2004)

Zaradi povečanega zanimanja tako slovenske kot evropske javnosti v zvezi s predlogom Direktive o patentibilnosti računalniško izvedenih izumov (ang. Directive on the patentability of computer implemented inventions), želimo na Ministrstvu za informacijsko družbo (MID) pojasniti nekatere značilnosti v zvezi s predlogom omenjene direktive. Postopek omenjene direktive je v delu strokovne in zainteresirane javnosti vzpodbudil razprave o neupravičenosti patentiranja programske opreme. Ta direktiva bo veljala le za članice EU in za prijave, vložene po njeni uveljavitvi. Poleg tega je patent pravica teritorialnega značaja in velja le na ozemlju,za katero je bil podeljen

Uvodoma je potrebno povedati, da izraz »računalniško izvedeni izumi« (»computer-implemented inventions«) označuje patentne zahtevke, ki vključujejo računalnike, računalniške mreže ali ostale naprave, ki jih je mogoče programirati, pri čemer je nova tehnična značilnost realizirana s pomočjo programa ali programov, ne vključuje pa računalniških programov kot takih.

Za začetek želimo poudariti, da je za področje pravic intelektualne lastnine pristojno Ministrstvo za gospodarstvo oziroma Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. To je osrednji vzrok, da MID na tem področju nima odločevalske vloge. MID se zaveda potencialnih ovir, ki bi jih utegnila občutiti predvsem slovenska podjetja na trgih, ki so zaščiteni na ta način. V skladu s tem smo uradno izrazili podporo že oblikovanemu stališču Nemčije glede podrobnejše terminološke in vsebinske opredelitve (tehnični prispevek) ter povezljivosti sistemov. Tudi v bodoče bomo na podlagi odločevalsko-procesnih pravil EU skušali vplivati na nadaljnje ukrepe na področju patentiranja izumov, ki temeljijo na uporabi računalnikov.

Predvsem na področju računalništva so rešitve, v katere je vloženih veliko različnih virov, še posebej pogoste, njihov rezultat pa je praviloma povsem nova paradigma dela in razmišljanja, ki vsaj posredno prinaša koristi vsem. Zato je v duhu spodbujanja vlaganj v razvoj novih, naprednih in kreativnih rešitev nujno, da ima njihov izumitelj tudi pravico do patentnega varstva, ki ga ščiti pred posnemanjem in mu omogoča varstvo njegovih interesov, povezanih z izumom. Z ustrezno zaščito intelektualne lastnine izumitelj dobi tudi nagrado za svoj trud, delo in predvsem domiselnost. Iz navedenih razlogov na MID menimo, da možnost patentiranja rešitev, ki temeljijo na uporabi računalnika, ne more biti sporna in jo je potrebno sprejeti. Pri tem ne gre pozabiti, da so računalniški programi varovani po določbah avtorskega prava.

V zvezi s tem velja opozoriti, da že obstoječa ureditev na področju patentnega varstva v evropskih državah omogoča patentiranje računalniško izvedenih izumov, le da je to v tem trenutku še precej neenotno in poteka na podlagi različnih (nacionalnih) patentnih ureditev, ki sledijo praksi Evropske patentne organizacije. Na MID smo prepričani, da bi moral biti ključni cilj predlagane Direktive prav harmonizacija nekaterih ključnih vidikov patentnega varstva na ravni EU, s čimer se lahko prepreči različne razlage in ureditev v posameznih državah članicah. Slednje pa naj bi, nasprotno od nekaterih kritik v javnosti, prispevalo tudi k poenotenju pogojev, ki jih imajo evropska IT podjetja, ter k okrepitvi tovrstnih evropskih gospodarskih pobud.

Tako ocenjujemo, da je postopek sprejemanja direktive odprl sicer že obstoječe občutljivo področje, ki ga pogojno lahko imenujemo patentiranje računalniških programov, sam predlog direktive pa, po našem mnenju, ne uvaja novih restrikcij, temveč skuša natančneje opredeliti razlikovanje med tistim, kar je mogoče in česar ni mogoče patentirati.

jk3, lepo da si se na novo registriral le za objavo tega komentarja/citata.

Sicer pa je MID danes pisal pristojnemu ministru za gospodarstvo. Stalisce, ki ga zagovarja MID pa je objavljeno tudi na:
http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/0/E435EA2C3A0820D7C1256E94003F37E5?OpenDocument

Gre pa takole:
-------------------------------------------
Dne 14.05.2004 je Ministrstvo za informacijsko družbo pristojnemu ministrstvu posredovalo svoje mnenje glede dopolnjene različice Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o patentabilnosti računalniško izvedenih izumov.

Dne 10.05.2004 je pristojna komisija Sveta izdala dva dokumenta. Poročilo o usklajevanju dokumenta Direktive, v katerem so navedene preostale neusklajene rezervacije posameznih držav članic in prečiščeno besedilo predloga Direktive.

V zvezi z navedenima dokumentoma se naše mnenje naslednje:
* MID se pridružuje zadržkom izraženim v 9. odstavku Poročila (predlagala ga je Italija, podpira pa ga Belgija), kjer se zahteva prenos besedila, ki zahteva eksplicitno izključitev računalniških programov kot takih v izvorni ali objektni kodi ali katerikoli drugi obliki iz patentnega varstva, v samo besedilo Direktive.
* Pridružujemo se zadržkom Nemčije, ki jih podpira Belgija (10. odstavek Poročila), ki vztrajajo na brisanju recitala 13 in brisanju besede ''however'' v besedilu recitala 13a. Recital 13 govori o tem, da je mogoče patentno zaščititi proceduro ali zaporedje akcij, ki jih izvaja naprava. Recital 13a pa z uporabo besede »however« navaja izjeme. Zadržek Nemčije torej izjemo postavlja kot pravilo in s tem izvzema iz patentnega varstva.
* Prav tako se pridružujemo zadržkom Nemčije podprtih s stani Belgije in Danske navedenih v 11. odstavku Poročila in sicer glede razširjene dikcije tehničnega prispevka v členu 2b Direktive. To razširitev je v smiselno enaki obliki sprejel tudi Evropski parlament v amandmajih 107 in 69.
* Podpiramo tudi zadržek Luksemburga (14. odstavek Poročila) po dodatku člena 6a, ki želi izvzeti povezovanje s patentiranimi zapisi in sistemi, kot patentne kršitve. Na tak način bi se omogočila interoperabilnost tudi s patentno zaščitenimi sistemi.


Navedeni obstoječi zadržki držav članic niso upoštevani v prečiščenem besedilu Direktive, zaradi česar izražamo svojo zaskrbljenost, ki jo z nami deli tudi precejšen del strokovne javnosti, predvsem skupnost razvijalcev odprtokodne programske opreme in vsaj del malih in srednje velikih podjetij, ki se problematike podrobneje zavedajo.

http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/0/E435EA2C3A0820D7C1256E94003F37E5?OpenDocument